Dogajanje na Bližnjem vzhodu ima trenutno zelo močan vpliv predvsem na trg naftnih derivatov. "To se vidi v zelo visoki rasti tekočih tržnih cen nafte in utekočinjenega zemeljskega plina," je v današnji izjavi za javnost v Ljubljani dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Pogodbe za dobave v prihodnjem mesecu se močno dražijo, močnejši je ameriški dolar, kar Evropi prinaša višje cene. "Kratkoročen izziv za Evropo je predvsem dobava dizelskega goriva za določena manjša gospodarstva v Sredozemlju, saj so se nakupi na račun manjših dobav iz Rusije povečali iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov," je pojasnil.

Za slovenska gospodinjstva naftni derivati za prevoz in ogrevanje predstavljajo približno pet odstotkov celotnih izdatkov. Vlada se je doslej v primeru zelo visokih rasti veleprodajnih cen prilagodila trošarine in ublažila skoke. "Če bi sedanje višje cene vztrajale, bi vlada zelo verjetno za cene, znane 10. marca, z uredbo poskušala znižati del regulirane cene," je ocenil.

Foto: Profimedia Hormuška ožina

Gospodinjstva bi to občutila z zamikom

Višje cene zemeljskega plina zelo pomembno vplivajo na ceno električne energije. To pa je predvsem odvisno od tega, kakšne so pogodbe za kupljene količine in ročnost. "Vsaj za mesec, dva so cene elektrike znane in so fiksirane. Potem pa bi dvig lahko vplival na poslovanje določenih energetskih družb, kar bi se z zamikom prenašalo na končne kupce, torej na tiste, ki so na trgu, oz. na večje odjemalce. Na gospodinjstva bi se zelo verjetno prenesle pozneje, saj so namreč v skoraj vseh državah te cene vsaj do določene mere regulirane," je povedal.

Z vidika inflacije na kratek rok višje veleprodajne cene vplivajo predvsem na večje kupce zemeljskega plina. Manjša podjetja imajo na drugi strani običajno v pogodbah letne pogodbe, torej te še ne vplivajo nanje. "Za gospodinjstva je ta učinek nekako še manjši, saj trgovci leto vnaprej kupijo količine po znanih cenah in cenike prilagajajo pozneje," je dodal.

Ivanc je opozoril, da je sedaj težko napovedovati, kaj se bo zgodilo. "A vidimo tudi, da Iran napada tudi določene objekte za izvoz naftnih derivatov v drugih arabskih državah, kar lahko pomeni, da bo to vplivalo na manjšo dobavljivost dlje časa," je opozoril.

Močno otežena ladijska pot skozi Hormuško ožino pomembneje vpliva na azijske države, zlasti na Kitajsko, v Indijo, na Japonsko in v Južno Korejo, ki so ključni kupci naftnih derivatov z Bližnjega vzhoda. "A to trg že vračunava v ceno, poleg tega dražje dobave prinaša tudi preusmeritev ladijskega prometa," je orisal..

Foto: Profimedia letališče Dubaj parkirana letala

Najbolj na udaru turizem

Za Kitajsko je Ivanc ocenil, da je v preteklosti bistveno povečala nabave naftnih derivatov na svetovnem trgu in ima polne rezerve. Poleg tega je gospodarska dinamika razmeroma upočasnjena, še vedno predvsem zaradi nepremičninske krize. Poleg tega je Kitajska ena izmed vodilnih držav z vidika prehoda v električno mobilnost, to pomeni, da je s tega vidika njen segment transporta manj izpostavljen tem tveganjem kot druge države.

Dejavnost, ki je najbolj na udaru, je turizem na Bližnjem vzhodu. Zaprtje zračnega prometa vpliva na tiste, ki so nekje med Evropo in Azijo, saj je Dubaj veliko vozlišče za letalske prevoze med Azijo in Evropo. Letalske družbe pa imajo zaradi prestavljanja in odlaganja letov v prihodnost velike stroške, je še dejal.

Petina svetovne nafte prek Hormuške ožine

Iran sicer ni zaprl Hormuške ožine, skozi katero dnevno prepeljejo petino svetovne nafte in velik del utekočinjenega zemeljskega plina, a je njegova revolucionarna garda posvarila pred prečkanjem te plovne poti. V nedeljo sta bili v Hormuški ožini zadeti vsaj dve ladji, ena ob obali Omana in druga ob obali Združenih arabskih emiratov, je sporočila britanska agencija za pomorsko varnost UKMTO. Iranska državna televizija je poročala, da je bil zadet tanker z nafto, ki se je po poskusu "nezakonitega" prehoda skozi ožino potopil.

Več velikih ladijskih družb je že sporočilo, da se zaradi tveganja, ki ga predstavlja vojaški konflikt v regiji, izogibajo Hormuški ožini. V takšnih razmerah postanejo stroški zavarovanja previsoki, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala Amena Bakr iz podjetja za trgovinske analize Kpler.

Foto: Profimedia tanker

Hormuška ožina velja za najpomembnejšo pomorsko pot za nafto na svetu. V letu 2024 so prek nje prepeljali v povprečju 20 milijonov 159-litrskih sodov nafte dnevno, podobno velja tudi za lani. Poleg surove nafte pa prek ožine prepeljejo tudi eno petino vsega utekočinjenega zemeljskega plina na svetu. Ta prihaja predvsem iz Katarja.

Z blokado Hormuške ožine tako na svetovnem trgu zmanjka 20 milijonov sodov nafte dnevno, kar ogroža energetsko varnost predvsem azijskih držav. Več kot 80 odstotkov nafte, ki dnevno prečka ožino, je namreč namenjene v Azijo, zlasti na Kitajsko, v Indijo, na Japonsko in v Južno Korejo.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je februarja ocenila, da svetovno povpraševanje po nafti znaša 104,87 milijona sodov na dan.

Iran ima četrte največje dokazane rezerve nafte na svetu, kar predstavlja približno devet odstotkov celotnih zalog. Pred njim so le Venezuela, Savdska Arabija in Kanada. Država je četrta največja proizvajalka nafte v okviru Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Razpolaga tudi s približno eno šestino svetovnih zalog zemeljskega plina na svetu.

Težave tudi z gnojili

Nezmožnost prečkanja Hormuške ožine vpliva tudi na druge vrste ladijskega tovora. Po podatkih podjetja Kpler se skozi to ozko plovno pot prepelje 33 odstotkov svetovnih gnojil, vključno z žveplom in amoniakom. Za ta tovor ni primernih alternativ ladijskemu prevozu, poleg tega se velik del gnojil proizvaja z uporabo ogromnih količin plina ali nafte, zato bi lahko rast cen nafte imela učinek domin na cene gnojil.

Prav tako negotove razmere v ladijskem prometu vplivajo na dobavo tovora na Bližnji vzhod. Ta regija je delno odvisna od uvoza hrane, številne pošiljke pa tja prihajajo prav skozi Hormuško ožino.

dezurni@styria-media.si