Po mnenju ljudi je pojav korupcije v Sloveniji dokaj razširjen in njegova pojavnost v zadnjih letih, še posebej izrazito od leta 2006, se še stopnjuje.

Prevladuje mnenje, da je korupcija najbolj razširjena v javnih službah. Skoraj polovica anketirancev je prepričana, da podkupnino v javnih službah sprejema precej javnih uslužbencev. Analiza pokaže, da prepričanje o razširjenosti korupcije močneje prevladuje med anketiranci, ki so mlajši, nižje izobraženi, z nizkim materialnim statusom, med upokojenci in brezposelnimi.

Osebne izkušnje s korupcijo in izkušnje drugih, ki jim anketiranci zaupajo, vplivajo na ocene o razširjenosti korupcije, vendar v manjši meri kot drugi dejavniki.

Največji vpliv medijev, korupcija v zadnjih letih močno porasla
Na ocene o razširjenosti korupcije najbolj vplivajo mediji – več kot 40 odstotkov anketirancev ocene o razširjenosti korupcije utemeljuje na tistem, kar so prebrali v časopisih ter slišali po radiu in televiziji. Moč medijev kot vira za oceno razširjenosti korupcije se iz leta v leto povečuje. Vpliv medijev na oblikovanje stališč o razširjenosti korupcije v javnih službah je največji med najstarejšimi (statusno med upokojenci) ter anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe.

Korupcija je od leta 1990 močno narasla po mnenju slabih 48 odstotkov vprašanih. Javnost v povprečju sedanje obdobje v primerjavi s tistim pred  letom 1990 vrednoti kot izrazito bolj koruptivno. Ocena o povečanju korupcije prevladuje med starejšimi aktivnimi anketiranci in v starostnih skupini nad 60 let, manj premožnimi kategorijami z nižjo stopnjo izobrazbe, glede na zaposlitveni status pa predvsem med brezposelnimi in upokojenci.

Najbolj koruptivni odvetniki
Predhodne meritve so pokazale, da je največja verjetnost za pojav korupcije v zdravstvu. Tokratna raziskava kaže, da so drugo leto zaporedoma najbolj koruptivni odvetniki in notarji. Sledijo jim zdravniki, inšpektorji, poslanci, sodniki in sodni uslužbenci, policisti, uradniki na ministrstvih in cariniki. Najmanj koruptivni so po mnenju vprašanih zaposleni na občinskih upravah, davčni uslužbenci, učitelji in profesorji.

Starejši in anketiranci z višjimi stopnjami izobrazbe ter posledično višjim socioekonomskim statusom so v ocenah o verjetnosti korupcije bolj zadržani, nasprotno pa so mlajši in tisti z nižjim socioekonomskim statusom v teh ocenah bolj izraziti.

Neučinkovit pregon in prenizke kazni
Najverjetnejši vzrok za pojav korupcije v Sloveniji je neučinkovit pregon korupcije. O tem je prepričanih 29 odstotkov anketirancev. Za slabo stanje na tem področju krivijo predvsem pomanjkljivo zakonodajo in prenizke kazni, vzrok za korupcijo so po mnenju anketirancev tudi ustaljene navade ljudi.

Ne bi prijavili zaradi posledic
Več kot polovica anketiranih izjavlja, da bi bila pripravljena korupcijo prijaviti, če bi zanjo izvedeli, skoraj tretjina pa tega ne bi storila. 36 odstotkov vprašanih korupcije ne bi prijavilo, ker se bojijo za morebitne negativne posledice, 22 odstotkov jih meni, da prijava ne bi imela učinka, ker dejanja ne bi bilo mogoče dokazati, 16 odstotkov pa jih meni, da prijava ne bi sprožila nadaljnjih postopkov.

Proti se najbolj bojujejo mediji
Za boj proti korupciji so najbolj zaslužni mediji in Komisija za preprečevanje korupcije. Strukturno medije favorizirajo starejši in anketiranci z nižjo izobrazbo. Pri komisiji izstopajo mlajši od 30 let – študentje in dijaki. Na dno nabora tistih, ki so pripomogli k boju proti korupciji, anketiranci uvrščajo odvetnike, vlada je glede "zaslug" izgubila eno mesto, precej pa so glede na lanske odmere izgubila tudi sodišča, pridobile pa policija in občinska uprava.

Najprimernejši mesti za prijavo korupcije sta policija (41 %) in Komisija za preprečevanje korupcije (36 %). Obe instituciji sta glede na lansko odmero pridobili značilnih pet odstotnih točk. Precej pa so primerjalno izgubili mediji (z 17 % na 10 %).

Večji pomen komisije
Kakšno vlogo in podporo uživa Komisija za preprečevanje korupcije v slovenski javnosti? 77 odstotkov vprašanih se odzove afirmativno na razširitev delovanja komisije, za povečanje pristojnosti in moči komisije pa se izreče skorajda 90 odstotkov vseh vprašanih.

Javnost poleg obstoja in delovanja komisije izrazito večinsko podpira tudi utrditev njene vloge, razširitev in povečanje njenih pristojnosti v samem procesu boja proti korupciji.