Kranjske klobase – na tekmovanje jih je poslalo deset mesarskih podjetij – sta ocenjevali strokovna komisija in "laična" javnost, ki so jo sestavljali povabljeni in drugi udeleženci. Pri strokovni javnosti je največ odobravanja požel izdelek Mesarije Arvaj, javnost pa je najraje v usta dajala klobaso mariborskih Košakov.
Strokovni izbor |
|
1. Mesarstvo Arvaj
|
Kranjska klobasa je slovenska kulinarična posebnost, ki so jo proizvajalci, združeni v gospodarsko interesno združenje , zaščitili kot proizvod z geografsko označbo. Njena pot sega tudi v vesolje, saj jo je s sabo vzela ameriška astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams .
Jed se je razvila še v času avstro-ogrske monarhije, izvira pa z območja Gorenjske, od koder se je razširila po Sloveniji. Kronisti stare Ljubljane jo omenjajo kot sestavni del menija ob svečanih in pomembnih dogodkih. V Trzinu je delovalo veliko število mesarjev, ki so zalagali tržišče s kranjskimi klobasami vse do Dunaja.
Okus "laikov" |
|
1. Košaki TMI
|
O njenem slovesu pove veliko anekdota s cesarjem Francem Jožefom:
Nekoč se je s kočijo peljal z Dunaja proti Trstu. Ustavil se je v vasi Naklo pri Kranju v znani "furmanski" gostilni Marinšek ob deželni cesti. Želel se je okrepčati in povprašal je gostilničarja, kaj mu lahko ponudi. "Imamo le navadne hišne klobase in nič drugega," je odgovoril cesarju. Cesar je naročil klobaso, in ko jo je pokusil, je navdušeno dejal: "To pa ni navadna, ampak kranjska klobasa!"