Žaljiva obdolžitev. “Oktobra smo ministrstvo za pravosodje prosili za prepis določil finskega kazenskega zakonika, da bi preverili, ali je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve kaznivo tudi po zakonu Republike Finske,” z ljubljanskega okrožnega sodišča odgovarjajo, ali bodo sprožili preiskavo zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda.
Še ni bil zaslišan
Ljubo Bavcon, ljubljanska pravna fakultetaSodišče lahko prek mednarodne pravne pomoči prosi, naj Berglunda zaslišijo finski pravosodni organi ali naj ga na Finskem zaslišijo naši.
Preiskovalna sodnica se namreč od 1. junija, ko je tožilstvo vložilo zahtevo, odloča, ali naj sproži preiskavo zoper avtorja finskega dokumentarca Resnica o Patrii, kjer naj bi omadeževal čast nekdanjega premierja Janeza Janše.
“Preden odloči, ali bo zoper osumljenca uvedla preiskavo, ga mora zaslišati,” opozarjajo pravniki. Na sodišču pa odgovarjajo, da se “zakonska osnova za možno zaslišanje šele proučuje. Zadeva ni prednostna in se rešuje po načelu pripada zadev.”
Blamaža ali previdnost
10. člen: poglavje 24. Če posameznik v medijih ali drugače javno razširja govorice ali širi neprave informacije in s tem nekomu zada dolgotrajne duševne bolečine, mu grozi denarna kazen ali do dve leti zapora.
Številni pravniki to potezo sodišča razumejo, “kot da bi v Sarajevu preverjali, ali je pri njih umor kazniv, ker bi v Ljubljani za umor obtožili Bošnjaka”. Profesor kazenskega prava Ljubo Bavcon pa nasprotno pojasnjuje, da “kazenski pregon zoper tujca nikjer ni mogoč, če kaznivo dejanje, ki se mu očita, ni kaznivo tudi v njegovi državi. Zato je naloga sodišča, da to preveri, da se ne bi osmešilo, ker bi ga prenaglo povabilo na zaslišanje.”