Trg študentskega dela si še vedno ni opomogel, saj je v primerjavi z obdobjem pred letom 2008 še vedno za okoli 30 odstotkov manjši. Napredek v primerjavi s prvimi leti po krizi je viden, saj je takrat ponudba padla za kar 50 odstotkov. Zanimanje za študentsko delo pa ostaja na približno enaki ravni. "Izboljšanje situacije pripisujemo boljšim gospodarskim kazalcem," pravijo v e-Študentskem servisu. 

"Opažamo, da delodajalci študente zaposlujejo za krajše obdobje – le takrat, ko je povečan obseg dela," pravijo v Adeccu. "Večina študentov opravlja delo priložnostno in glede na čas, ki jim ostane ob študiju. V nižjih letnikih opravljajo dela, ki še niso zelo povezana z njihovo smerjo študija, kasneje pa se osredotočajo na dela, s katerimi bodo pridobili izkušnje na področju, kjer bi se radi zaposlili po zaključku študij. Zaradi socialnih stisk so nekateri študenti primorani delati več, saj tako prispevajo tudi k družinskemu proračunu in si tako omogočijo študij," še pojasnjujejo v e-Študentskem servisu.

Največ zanimanja v gostinsko-turistični dejavnosti

V Adeccu opažajo, da so študentje, ki ves čas študija delajo pri raznih delodajalcih, v manjšini. Večina jih namreč išče kratkoročna študentska dela. "Največ povpraševanja med letnimi počitnicami je vsako leto v gostinsko-turistični dejavnosti. Veliko del je povezanih tudi s prodajo – pospeševanje prodaje, telefonska prodaja, pomoč pri prodaji. Študentsko delo za delodajalce še vedno ostaja način, kako so lahko pri zaposlovanju bolj fleksibilni. Pri rednem zaposlovanju tega še vedno ni dovolj, zato delodajalci s študentskim delom zapolnijo trenutne potrebe, ki niso trajne, ali preverijo zaposlenega pred morebitno redno zaposlitvijo," dodajajo v Adeccu. 

Najbolj plačana strokovna in težja fizična dela

Študenti in dijaki se zanimajo predvsem za enostavna dela ali delo, ki je povezano s študijem, da bi si pridobili prakso, ki jim bo kasneje koristila pri iskanju redne zaposlitve, opažajo v Adeccu. Najbolje plačana so strokovna dela, kjer se zahteva teoretično znanje in ustrezne delovne izkušnje. Ta dela praviloma opravljajo študenti pred zaključkom študija. Dobro so plačana tudi težja fizična dela za krajši čas, kot so na primer selitve. 

Manj kot 4,53 evra bruto ne gre

Z Zakonom o spremembah in ureditvah zakona o uravnoteženju javnih financ je bila opredeljena minimalna urna postavka, ki znaša 4,53 evra bruto na uro, kar pomeni 3,83 evra neto na uro. "Urne postavke so najvišje v osrednji Sloveniji in najnižje v Podravju, Prekmurju in Posavju," dodajajo na e-Študentskem servisu. Za poučevanje in inštrukcije se urne postavke začnejo od 9 evrov bruto dalje, za vaditelje/trenerje plavanja, smučanja so urne postavke od 8,5 evra bruto dalje, računalništvo in programiranje od 8 evrov bruto dalje oziroma odvisno od zahtevnosti projekta, selitve od 6,7 evra bruto dalje.

Pri Adeccu pravijo, da povprečna urna postavka znaša med 5 in 5,5 evra bruto. Fizična dela so plačana do 8 evrov bruto, medtem ko se postavke za administrativna dela začnejo pri 5 evrih bruto. "Najbolje so ponavadi plačane promocije, dela v IT in fizična dela," še dodajajo. 

dezurni@zurnal24.si