Železnice in javni promet bosta prioriteta v naslednjih dveh desetletjih, je ob prestavitvi strategije prometa povedal Matjaž Vrčko iz infrastrukturnega ministrstva: "Le 15 odstotkov še uporablja javni promet, ostali osebna prometna sredstva, zato je ključen njegov razvoj." Prioriteta pa bo izboljšanje tudi železniške infrastruktura, saj smo doslej v večini razvijali le cestne povezave.

"Vsi čakamo, da se bo nekaj zgodilo, pa se ne"

Na ministrstvu izpostavljajo, da so upoštevali realne potrebe, velike politične projekte, ki so predimenzionirani pa bi morali ponovno premisliti in na novo ovrednotiti. Vrečko je izpostavil, da bo treba presoditi, ali potrebujemo avtocestne povezave od točke A do točke B ali bi bila bolj smiselna le nadgradnja. "Mi smo prepričani, da določeni megalomanski projekti prej paralizirajo kot spodbujajo. Vsi čakamo, da se bo nekaj zgodilo, pa se ne. Denarja ni, med tem pa tudi ne vzdržujemo infrastrukture."

V igri še vedno drugi tir in tretja razvojna os

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je na svojem zaslišanju na odboru povedal, da bo drugi tir težko izvedljiv, zdaj pojasnjuje, da mu ne nasprotuje, le skeptičen je bil glede njegove visoke finančne konstrukcije. Za projekte železniške infrastrukture in javnega prometa pa računa tudi na evropska sredstva, med tem ko naj bi bila druga razvojna os lažje izvedljiva z javno-zasebnim partnerstvom.

Na očitke, da strategija ne prinaša nič konkretnega in je le ponovitev že znanih stvari, pa Gašperšič odgovarja, da je to delno res, saj sama strategija ne določa natančnih projektov, te naj bi podrobneje uredili šele operativni progrem, ki naj bi ga sprejeli sredi prihodnjega leta. Strategija pa naj bi bila tudi temelj za pripravo projektov, s katerimi bi se lahko prijavili za evropska sredstva.