Podatki iz javne evidence Erar razkrivajo, da nekatere srednje šole za odvetniške storitve namenjajo presenetljivo visoke zneske. Gre za sredstva, ki jih morajo zagotoviti iz lastnih materialnih stroškov – torej iz denarja, ki bi ga sicer lahko namenili za opremo, programe ali celo zaposlene.

A ko šolo doleti tožba, inšpekcijski nadzor ali zapleten postopek javnega naročila, ravnatelju ali ravnateljici pogosto ne preostane drugega, kot da poišče zunanjo pravno pomoč.

Velike razlike med šolami

Nedavno je po spletu zaokrožilo anonimno pismo, v katerem naj bi zaposlena na Srednji trgovski in aranžerski šoli (STAŠ) v Ljubljani opozarjala na visoke stroške za odvetniško svetovanje. Javne evidence kažejo, da je šola v zadnjih petih letih za pravne storitve namenila 128.696,76 evra.

Foto: erar.si Stroški STAŠ Na drugi strani je primer Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, kjer so v enakem obdobju za odvetnike porabili manj kot dva tisoč evrov. Ravnateljica Katja Rek pravi, da je odvetniških storitev pri njih "res izjemno malo in niti ni omembe vredno", kar potrjujejo tudi javno dostopni podatki.

Foto: erar.si Stroški SZKŠ "Poplava anonimnih prijav"

Zakaj STAŠ tako pogosto najema odvetnike, smo vprašali ravnateljico Elizabeto Hernaus Berlec. Pojasnila je, da so odvetnike najemali za pripravo in vodenje postopkov javnih naročil, za zastopanje pred državnimi organi in sodišči ter za urejanje pogodbenih razmerij. Sredstva za to zagotavljajo iz lastnega proračuna.

Po njenih besedah se je šola v zadnjih osmih letih soočala s "poplavo anonimnih prijav" – tudi do 15 letno, v posameznih letih celo več kot ena na mesec. Prijave naj bi bile nepodpisane, napisane v enakem slogu in z isto pisavo, poslane pa ne le šoli, temveč tudi različnim institucijam – od računskega sodišča do inšpektoratov in policije.

Vsako prijavo so državni organi obravnavali, kar je pomenilo uvedbo upravnih, inšpekcijskih ali drugih postopkov. "Iz vsake anonimne prijave je nastal najmanj en, včasih tudi dva ali več pravnih postopkov," pojasnjuje ravnateljica. Po njenih besedah je bilo v osmih letih uvedenih najmanj 47 različnih postopkov zoper šolo.

Zaposleni so se tako namesto rednega dela ukvarjali z zbiranjem dokumentacije, brskanjem po arhivih in odgovarjanjem na zahteve različnih organov, pri čemer so se postopki pogosto podvajali.

Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti

Je bilo v teh postopkih kaj ugotovljeno? Lani je Računsko sodišče Republike Slovenije pri pregledu poslovanja šole odkrilo določene nepravilnosti, povezane z izplačilom nadur ter obračunom delovne uspešnosti. V enem primeru je bila uslužbenki izplačana previsoka delovna uspešnost v višini 260 evrov, dvema pa prenizka v višini 125 evrov.

Ravnateljica sicer trdi, da kakšnih bistvenih kršitev niso ugotovili.

Razume, da je treba nepravilnosti preprečevati in prijave obravnavati, a obenem opozarja, da je položaj, v katerem so se znašli, nevzdržen. "In naša šola pri tem po mojem vedenju še zdaleč ni edina," dodaja.

Odvetnike lahko v določenih primerih zagotovi tudi država

Da so potrebe šol po odvetniških storitvah vse večje, na podlagi razgovorov s kolegi opaža tudi Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Konkretnih podatkov sicer ne zbirajo, po njenem opažanju pa gre v številnih primerih za spore iz delovnih razmerij, za gospodarsko pravo (investicije v prostor), pravice dijakov (izključitev iz šole), dostop do informacij javnega značaja, izvajanje naročil malih vrednosti, odškodninske zahtevke (poškodbe pri športni vzgoji, na športnih dnevih), veliko je tudi izvršb, kjer so starši neplačniki.

Namenskih stroškov šola za tovrstne primere šola ne dobi, vse se pokrije z naslova materialnih stroškov. "Naše ministrstvo v težkih pravdah zagotovi državno odvetništvo – tudi sama sem imela to izkušnjo, trenutno poznam tri sodne postopke šol, kje je država vstopila z odvetništvom," pojasnjuje Nives Počkar, ki poudarja, da se v šoli skoraj vsak dan srečajo s področjem, kjer bi potrebovali pravna znanja.

"Na naši šoli moramo trenutno izvesti štiri javna naročila. Ker so postopki tako zelo zahtevni, pogosto najemamo odvetnike, da speljejo postopek, a strošek bo večji od treh mesečnih plač pravnika," opozarja.

Foto: Profimedia Odvetnik Zato se ji zdi smiselno, da bi šole lahko zaposlile tudi pravnike.

Na drugi strani pa Nives Počkar pozna primere šol, ki močno pretiravajo s pravno pomočjo in porabijo veliko denarja v ta namen. "To tudi razumem, saj ravnatelji ne moremo prevzeti postopkov, za katere nimamo znanja in nismo usposobljeni," še dodaja.

Hernaus Berlec: Ni pošteno, da celotno breme pade na šolo

Da potrebujejo pomoč, se strinja tudi Elizabeta Hernaus Berlec. "Ne more biti tako, da se od šole, ki nima zaposlenih pravnikov in nima sistematiziranih delovnih mest za osebe, ki bi se ukvarjale z raznimi pravnimi postopki (sodnimi, upravnimi, inšpekcijskimi) zahteva, da kar naprej pošilja neko dokumentacijo državnim organom, še posebno glede na to, da je naše poslovanje tako ali tako nadzorovano s strani sveta zavoda in računskega sodišča," je prepričana.

Po njenih izračunih je bilo v zadnjih 8 letih izvedenih najmanj 47 različnih postopkov zoper šolo, ti pa so se, pojasnjuje, večinoma uvedli na podlagi nepodpisane anonimne prijave, kršitve (razen kakšnih administrativnih) pa skoraj niso bile ugotovljene.

"In ravno to je tisto, kar je po mojem mnenju v zvezi z vprašanjem plačevanja odvetniških storitev šol (ali drugih javnih zavodov) bistveno. Šola je dejansko popolnoma sama, ko se ukvarja s poplavo pravnih postopkov. Tako ji ne preostane drugega, kot da se za pomoč obrne k tistim, ki se s tem ukvarjajo."

Sogovornica zato meni, da bi se moral sistem spremeniti tako, da šole ne bi bile zgolj vržene v poplavo postopkov. "Z vidika šole je namreč čisto vseeno, ali pri postopkih pomaga pravobranilstvo ali odvetniki. Z vidika šole je pomembno, da se ne znajde v položaju, ko je razno raznih upravnih in inšpekcijskih postopkov toliko, da zadeva postane popolnoma neobvladljiva in ni več mogoče kakovostno opravljati poučevanja," še dodaja.

nina.sprohar@styria-media.si