Do dve leti zapora
Delo v splošno korist. Tistim, ki so obsojeni na dve leti zapora, lahko sodišče s sklepom nadomesti kazen z delom v splošno korist, ki ga nadzoruje center za socialno delo v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje.
Vikend kazen. Ta oblika kazni je mogoča za tiste, ki prestajajo kazen do 36 mesecev, so osebnostno urejeni, v rednem delovnem razmerju, niso pa bili obsojeni na kazen zapora zaradi dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Hišni zapor. Ta oblika, o kateri s sklepom odloči sodišče, je mogoča za obsojence, ki bi morali za rešetke za devet mesecev.
Potem ko je vlada ta mesec končno – po opozorilu varuhinje človekovih pravic – zagotovila sredstva centrom za socialno delo (CSD), bo v Sloveniji le zaživela možnost alternativnih oblik prestajanja zapornih kazni, ki so se z novim kazenskim zakonikom še razširile.
Napačna in čezmerna uporaba zapornih kazni lahko zmanjša stopnjo varnosti v družbi, ugotavljajo strokovnjaki, prezasedeni zapori pa so lahko vir novih kriminalnih dejavnosti, tudi organiziranega kriminala.
S 1. oktobrom letos so dokončno rešene tudi težave s CSD, pravijo na ministrstvu za pravosodje. Težave so bile ekonomske narave, trdijo naši viri, saj je ministrstvo za pravosodje centrom za socialno delo mimo ministrstva za delo naložilo breme prestajanja kazni v obliki družbenokoristnega dela, ne da bi poskrbelo za dodaten denar, ki je potreben za tako delo.
280 evrov na človeka
Ob rebalansu proračuna za letos je vlada tako predvidela dobrih 160 tisoč evrov, namenjenih plačam in drugim izdatkom zaposlenim, prispevkom, premijam ter materialnim stroškom. CSD imajo tako na voljo 280 evrov na posameznega zapornika, ki namesto zapora opravlja javna dela. Med opravljanjem dela mora biti namreč tudi zavarovan.
20 obsojencev na delo
Neuradno so letos samo na ljubljanskem sodišču 20 obsojencem zaporno kazen nadomestili z nadomestno kaznijo. Da bi se sodniki že ob izreku kazni lahko odločili za alternativo, ne dopušča zakon, izvemo neuradno.
Dejstvo je namreč, da mora sodba najprej postati pravnomočna in šele nato po vlogi odvetnika tričlanski zunajrazpravni senat odloča o primernosti obsojenca za drugačno prestajanje zaporne kazni. Po neuradnih ocenah bi najmanj deset odstotkov obsojencev ustrezalo zahtevanim pogojem za nadomestno kazen, kar v realnosti znese 133 obsojencev od 1.335 zaprtih v slovenskih zaporih.
“Stvar je še zelo sveža, vendar pa absolutno podpiram alternativne oblike,” pravi vršilec dolžnosti direktorja slovenskih zaporov Dušan Valentinčič. Da bi se tako razbremenila prostorska stiska v zaporih, ni dvoma, še meni.
Širok izbir del
M. P. bo namesto bivanja v zaporu ob koncih tedna postavljal odre za koncerte; opraviti mora od 80 do 400 ur, odvisno od težavnosti dela. “Po mojih informacijah je samo v Ljubljani okoli 30 institucij, kjer lahko zaporniki opravljajo javna dela,” pravi Matic Munc s CSD Moste - Polje.
Zapornik lahko opravlja hišniška dela v vrtcih, šolah, domovih za starejše. Lahko se druži s starejšimi ali pa invalidskim organizacijam pomaga pri fizičnih opravilih ali spremljanju invalidov, pravi Munc.
Izbor del je širok, mrežo teh organizacij pa vzpostavlja regijski koordinator, pravijo na ministrstvu za delo. “Koordinator vodi razgovor od izbire dela, organizacije, stika z izvajalcem, predloga sodišča in napotitve na delo do zaključnega poročila ob koncu kazni,” še pravijo na ministrstvu za delo.
Leni nazaj za rešetke
Socialni delavec v sodelovanju z delodajalcem spremlja delo zapornika in o tem poroča sodišču; če ugotovi, da se obsojenec delu izogiba in krši dogovor, mora o tem obvestiti pristojno sodišče, ki lahko sklep prekliče in lenega
zapornika pošlje za rešetke.
Druga priložnost
Obsojenec. M. P. je bil zaradi 17 kraj najprej obsojen pogojno in na povrnitev materialne škode, nato pa so mu pogojno preklicali in ga obsodili na dve leti zapora. Za zapahe bi moral 17. avgusta letos, a je sodišče njegovo prošnjo, da bi mu zapor nadomestili z delom v splošno korist, odobrilo.
Nekdanji zasvojenec. Sodišče je upoštevalo, da so se kraje dogajale, ko je bil zasvojenec. Ker je ves denar vrnil, se odvadil mamil, uredil življenje in se redno zaposlil, so se odločili, da mu dajo drugo priložnost.
Mini intervju
Vi podpirate idejo o alternativnem prestajanju zaporskih kazni. Katere so prednosti?
Kakršnekoli alternativne oblike prestajanja kazni so koristne. Pri obsojencu
nastaja manjša škoda zaradi povratništva, s tem se zmanjša prostorska stiska v zaporih. Predvsem pa je uporaba alternative od zapora učinkovitejša z vidika resocializacije obsojenca.
Zakaj se pristojni za alternativo niso odločili že pred časom?
Dogovori so zastali, ker je ministrstvo za pravosodje postavilo pravila igre in za to pooblastilo centre za socialno delo, ne da bi ministrstvo za delo sploh kaj vprašalo.