Na vprašanje, ali je možno, da bi pri odločitvi senata, da odločbo o usmrtitvi psov odpravi, prišlo do korupcije, Breznik odgovarja, da je prepričan, da ne. "Po zdaj znanem ne vidim nobene podlage za sprožitev kakršnihkoli postopkov zoper sodni senat," je dejal. Tudi sodniki so zmotljivi in zato včasih pride do zmotne uporabe prava, je poudaril.

Ob tem je dejal, da sodnik, "če se enkrat ali nekajkrat zmoti v sicer številnih primerih sojenja, zaradi takšnih primerov ne odgovarja, če napake niso posledica arbitrarne uporabe prava ali površnega dela sodnika". "Normalno je, da pride do posameznih napak, in s tem tudi računa sistem sodnih postopkov, vendar se te ne smejo prepogosto pojavljati," je povedal. Dodal je, da je nadzor sodniškega dela zelo strog.

Predsednik upravnega sodišča je tudi dejal, da zaradi napak doslej noben sodnik ni bil razrešen pred DZ, je pa nekaj sodnikom zaradi napak prenehala sodna služba proti njihovi volji, nekateri pa so odstopili, še preden bi bil zoper njih morebiti uveden kakršenkoli postopek.

Na vprašanje, kako je možno, da sodni senat ni upošteval veljavne zakonodaje, ampak je upošteval prejšnji zakon, je dejal, da sodišča tudi pri inšpekcijskih ukrepih včasih upoštevajo tisti predpis, ko se je vzpostavilo relevantno dejansko stanje.

Pirnat: Zagotovo je šlo za napako!

S tem se ne strinja profesor upravnega prava na ljubljanski fakulteti Rajko Pirnat, ki pravi, da se pri inšpekcijskih ukrepih mora upoštevati veljavna zakonodaja. "Tudi napačne sodbe veljajo", je dejal Pirnat. Na vprašanje, ali bi moral sodni senat odgovarjati za svojo napako, pa je dejal, da je to v rokah pristojnih.