Koprska enota Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor je po besedah vodje Janeza Pišota pomladno deratizacijo in dezinsekcijo javnih površin po vsakoletnem programu v obalnih mestih že opravila. “To je sistemska deratizacija, ki jo opravljamo dvakrat na leto,” pove Pišot in doda, da je strošek, ki ga morajo plačati občani (ta je okoli tri evre), najmanjši možen glede na učinke deratizacije.

Na ZZV ne opažajo, da bi se število škodljivih glodalcev in insektov močno povečalo. Opozarjajo pa, da se zaradi nepremišljenega ravnanja in predvsem zaradi tega, ker pristojni ne vidijo problema ne s sistemske ne finančne plati, stanje lahko kaj kmalu spremeni. Podobnega mnenja je tudi direktor podjetja Deratizacija dezinfekcija dezinsekcija Mile Dakič, ki pravi, da se zdaj deratizacija izvaja le po potrebi. “Zakonsko to sploh ni urejeno, omenjena je le v zakonu o nalezljivih boleznih, kar pomeni, da bi se minister odzval z zamudo,” dodaja.

Dakič meni, da bi morali pristopiti k bolj organizirani deratizaciji žarišč in sistematično spremljati njihove poti ter legla. Prav tako bi morali imeti večji nadzor pri proizvodnji in distribuciji živil ter zelo natančno čistiti javne površine. “Jezi me, ker deratizacijo izvajajo tudi službe, ki ne poznajo biologije glodalcev in niti ne vedo, kaj je to preventiva,” sklene.