Joško Joras je prek svojega odvetnika Danijela Starmana na okrajno sodišče v Piranu vložil tožbo, v kateri zahteva, naj sodišče ugotovi, da je sklenjena prodajna pogodba med občino Buje in solastnikom kazinoja Mulino Urbanom Cerarjem glede vseh parcel nična. "Če napadaš pogodbo, moraš tožiti tako prodajalca kot kupca," je pojasnil Starman. "Kar se je v četrtek zgodilo dvema medijskima hišama, je samo dokaz, da imajo Joras in njegovi sokrajani prav, ko pravijo, da Hrvaška že vsa leta izvaja fizično oblast na tem teritoriju," je dejal Starman. Ker naj bi imel po Starmanovih besedah v zgodbi že vsa leta Urban Cerar posebno vlogo, je Starman preučil tudi vprašanje njegove kazenske odgovornosti. "Po našem mnenju gre za kazniva dejanja napada na neodvisnost države," je dejal in pojasnil, da 350. člen kazenskega zakonika pravi, da kdor poskuša spraviti Republiko Slovenijo v odvisnost ali podrejenost v odnosu s tujo državo, stori kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora.

Pahor se obrača na Rehna

Joško Joras je na okrajno sodišče v Piranu vložil tožbo proti Urbanu Cerarju. © BOBO

Predsednik SD in poslanec v evropskem parlamentu Borut Pahor je v zvezi z nedavnim incidentom ob Dragonji pisal evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu in pristojnim v Evropskem parlamentu. Odločitev hrvaških oblasti glede prodaje slovenskih parcel na južni strani Dragonje je Pahor označil za "akt prejudiciranja določitve meje". Kot je pojasnil, Socialni demokrati tako kot večina slovenskih strank menijo, da gre za slovensko ozemlje, ki je zaradi nedorečenosti meje med državama zdaj sporno. Pahor je spomnil, da sta se Slovenija in Hrvaška z brionskim sporazumom obvezali, da ne bosta izvajali enostranskih dejanj, ki bi prejudicirala določitev meje, Hrvaška pa je to zdaj storila. "Hrvaški premier Ivo Sanader sicer trdi, da gre za avtonomno potezo občinskih uradnikov v Bujah, vendar me ta njegova teza ne prepriča," je še dejal Pahor.

Oster odziv parlamentarcev
O mejni problematiki so razpravljali tudi člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ki so odločno protestirali proti enostranskim dejanjem Hrvaške ob slovensko-hrvaški meji. Kot je v drugem sklepu ugotovil OZP, navedena enostranska dejanja – tako kot vsa predhodna enostranska dejanja po 25. juniju 1991 – pomenijo kršitev mednarodnega prava, kršitev načela spoštovanja stanja na dan 25. junij 1991 ter kršitev načela mirnega reševanja odprtih vprašanj. Hrvaška krši tudi načelo dobrososedskih odnosov, ki so bistveni del procesa približevanja Evropski uniji. Zato lahko tovrstna enostranska dejanja vplivajo na pogajanja za pristop Hrvaške k Uniji, še izhaja iz sklepa, ki ga je pripravil OZP.

Rupel: Enostranska dejanja – kršitev mednarodnega prava

Rupel je poudaril, da vsako enostransko dejanje pomeni kršitev mednarodnega prava in načel EU. © BOBO

Člani odbora so na seji, ki se je je udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel , razpravljali o zadnjih dogodkih, povezanih s prodajo zemljišč ob Dragonji, pa tudi na slovensko-madžarsko-hrvaški meji. Josip Bajc iz SLS, predlagateljice današnje nujne seje, se je vprašal, kako ustaviti enostranska dejanja hrvaških organov na premoženju slovenskih državljanov ali na slovenskem državnem premoženju. Minister Rupel je poudaril, da vsako enostransko dejanje pomeni kršitev mednarodnega prava in načel EU ter nadaljeval, da se Slovenija na takšna dejanja ne more odzvati s kršitvami mednarodnega prava.

Zmago Jelinčič (SNS) se je strinjal z Ruplom, da mora Slovenija spoštovati pravila EU in mednarodnega prava. Slovenija to spoštuje, je dejal in poudaril, da mora to "tudi kandidatka za vstop v EU", ki pa tega ne. "Glede na to, da kandidatka izvaja agresijo na Republiko Slovenijo, se ima Slovenija pravico braniti v skladu z Ustanovno listino ZN," je povedal Jelinčič, ki je vladi med drugim predlagal, naj zapre mednarodna prehoda na kontrolnih točkah na Dragonji.

Branko Grims (SDS) se je zavzel, da je treba poiskati enotnost v temeljnih izhodiščih, in poudaril, da je ta storila največ doslej za zaščito slovenskih interesov. Uspeh diplomacije je izpostavil tudi Dimitrij Kovačič (SDS), medtem ko je Matej Lahovnik (Zares) menil, da so odnosi s Hrvaško tema, ki presega mandat ene vlade. Prav tako to ni tema, ki bi lahko bila predmet "notranjega prerivanja" , je dejal.

Sicer so člani odbora današnjo sejo končali, vendar tudi sklenili, da naj bi predvidoma v 14 dneh potekala še ena, zaprta seja. Na njej bi razpravljali o vprašanjih, povezanih s prvim sklepom, ki ga je v zahtevi za sklic predlagala SLS, nanaša pa se na ugotovitve slovensko-hrvaške mešane skupine strokovnjakov.