Predlog veta na zakon o izvrševanju proračuna, ki ga je podala skupina svetnikov s prvopodpisanim Štrukljem, so državni svetniki danes obravnavali na zadnji dan pred iztekom mandata. V treh poskusih glasovanja pa je bil državni svet nesklepčen, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič pa je sejo nato prekinil.

Kot so pojasnili v DS, do izteka mandata, torej do srede opoldne, ko se na ustanovni seji sestane nov DS, sicer ostaja formalna možnost, da bi sejo nadaljevali. A dodajajo, da predsednik DS nadaljevanja seje ne bo sklical, saj bi se v tem primeru na isti dan sestala dva sklica državnega sveta.

Kavčič je sicer že ob koncu današnje seje nakazal, da je postopek končan. Bi pa lahko v prihodnjem sklicu državnega sveta postopek stekel na novo, če bi pobudo za veto vložili znova. Sedemdnevni rok za izglasovanje veta se sicer izteče v četrtek ob polnoči, saj je DZ zakon sprejel 6. decembra.

Štrukelj razmišlja o referendumu

Tudi Štrukelj je dejal, da realne možnosti, da bi današnjo sejo nadaljevali v sredo, ni. Možnosti, da bi v novem sklicu državnega sveta znova vložili pobudo za veto, pa, kot pravi, ne more niti zanikati niti potrditi. Je pa po njegovih besedah težko verjetno, da bo do tega prišlo, saj se bodo v sredo sindikati javnega sektorja odločili glede vložitve 2500 podpisov za začetek zbiranja podpisov za referendum o omenjenem zakonu.

V sredo se namreč sestane koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, s seboj bodo prinesli podpise in tako potrdili, da želijo pri vlaganju podpisov sodelovati, pojasnjuje Štrukelj. Če pa se za to ne odločijo, po njegovih besedah znova obstaja teoretična možnost za vložitev pobude za veto.

"Mislim, da je to situacija, ki si je nihče ne želi"

Šušteršič pa je v izjavi za medije ob robu konference Akademskega društva Pravnik z naslovom Umik države iz gospodarstva napovedal, da bodo v primeru vložitve pobude za začetek postopkov za referendum na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti takšnega referenduma.

Če zakon na referendumu pade, pa po njegovih besedah sledi eno leto začasnega financiranja, kar pomeni, da ne morejo zagotoviti dodatnih sredstev, ki so predvidena za politiko zaposlovanja, za podjetništvo in za nekatere investicije, ne morejo črpati več evropskih sredstev kot letos, izvajajo pa lahko samo tiste programe kot letos. "Mislim, da je to situacija, ki si je nihče ne želi," je dejal minister.

Zakon o izvrševanju proračuna sicer ureja tudi način, kako se bo zagotovilo predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju. Predlagatelji veta menijo, da zakon nesistemsko, nezakonito in neskladno z ustavo ter brez dogovora s socialnimi partnerji posega v sistemske predpise in povsem na novo ureja plačno politiko.