V nadaljevanju preberite: 

• Zadnje podražitve naftnih derivatov se bodo prelile tudi v višje cene prevoza. 
• Prevozniki opozarjajo na nepredvidljivost gibanja cen. 
• Državo pozivajo k sprejetju sistemskih ukrepov v podporo panogi prevozništva.

Težava so sicer nenadni skoki cen goriva, ki se ne prenesejo takoj, avtoprevozniki pa se soočajo tudi z drugimi izzivi, med drugim z nekonkurenčnostjo poslovnega okolja.

Po zakonu o prevozih v cestnem prometu se mora v primeru zvišanja ali znižanja cene energenta, ki ga prevoznik uporablja za prevoz, za deset odstotkov prevoznina zvišati ali znižati za tri odstotke od prvotno dogovorjene cene. Medtem ko naročniki ob znižanju cen goriva takoj zahtevajo cenejši prevoz, pa v primeru podražitev niso vsi tako odzivni, je za STA povedal prevoznik in podpredsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Peter Pišek.

Težavo predstavlja nepredvidljivost cen goriva

Da prevozniki višjih stroškov goriva praviloma ne morejo takoj prenesti na naročnike, opozarjajo tudi v združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so povedali za STA, za prevoznike ni največja težava sama raven cen goriva, temveč predvsem njihova nepredvidljivost.

"Če se cene energentov zvišujejo postopoma in transparentno, se lahko prevozniki in naročniki spremembam pravočasno prilagodijo. Kadar pa prihaja do hitrih in izrazitih cenovnih skokov, višjih stroškov zaradi pogodbenih in tržnih omejitev ni mogoče takoj prenesti v prevoznine, zato breme najprej nosijo prevozniki sami," so opozorili.

Dodali so, da panoga posluje z nizkimi maržami, hkrati pa se sooča še z rastjo stroškov dela, cestnin, financiranja, zavarovanj ter investicij v zeleno preobrazbo voznih parkov.

Foto: Anže Petkovšek štajerska avtocesta A1

Pozivajo k sprejetju sistemskih ukrepov 

Na nekonkurenčnost slovenskih prevoznikov s tistimi iz tretjih držav, med drugim zaradi višjih stroškov dela, je opozoril tudi Pišek. Težava je po njegovih besedah tudi nadzor nad delovanjem prevoznikov iz tretjih držav v Sloveniji, saj da vsi ne izpolnjujejo pogojev za licenco in s cenejšo delovno silo delujejo po dampinških cenah.

OZS je na to že opozorila pristojne organe in ukrepe bodo predvidoma uskladili jeseni, je povedal Pišek, ki državo poziva k sprejetju sistemskih ukrepov v podporo panogi prevozništva.

Poleg cenovnih še vrsta drugih izzivov

Tudi v GZS opozarjajo, da zvišanje cen goriv prihaja v času, ko se evropski cestni promet sooča še z vrsto drugih izzivov, kot so višje cestnine zaradi uvajanja komponent ogljikovega dioksida, pomanjkanje poklicnih voznikov, različni konkurenčnimi pogoji med državami članicami EU, zahteve zelenega prehoda ter povečana geopolitična negotovost.

Dodajajo, da je za stabilno delovanje logističnih verig in ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ključno predvidljivo poslovno okolje. Nenadni cenovni šoki ne vplivajo le na transportna podjetja, temveč povečujejo stroške celotne dobavne verige, kar se na koncu odrazi tudi v cenah blaga, storitev in mobilnosti prebivalstva.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ob tem za STA dejal, da skokovita podražitev naftnih derivatov odraža ponovne napetosti na Bližnjem vzhodu in zmanjšan prehod ladij skozi Hormuške ožine. "Na kratek rok ima to največji vpliv na poslovanje transportnega sektorja, med temi na avtoprevoznike, na cestni potniški in delno tudi na železniški promet," je povedal.

Po osrednji oceni GZS iz maja letos naj bi povprečna cena nafte brent v tretjem četrtletju znašala okoli 90 dolarjev za 159-litrski sod.

dezurni@styria-media.si