Izjava ministra Križaniča, da je "treba posnemati najboljše prakse", kar so "davčne olajšave za otroke, izravnane z večjimi davki za tiste, ki nimajo otrok", je bila razumljena kot napoved obdavčitve nestarševskih parov. Tokratna izjava finančnega ministra pa ni njegova prva nespretna izjava. Med zaslišanjem za ministrsko mesto je bil prepričan, da bodo minimalne plače v drugem delu mandata narasle na tisoč evrov, aprila je obljubil 500 evrov univerzalnega državljanskega dohodka, napovedal je tudi, da bo njegovo ministrstvo predsednika uprave NLB Kramarja tožilo zaradi previsoke odpravnine, nedavno pa je govoril še o 90-odstotni obdavčitvi menedžerjev, za katero se je izkazalo, da bi bila protiustavna. Križaniču se sicer še ni zgodila matilda – za katero je bivši sekretar Štraus menil, da je še edina, ki se je lahko bojijo upokojenci, in zato postal bivši –, je pa njegova zadnja izjava v javnosti povzročila pravi vihar po Sloveniji.

Lapsus, ki to ni
Če so bile zgornje Križaničeve napovedi že v startu neizvedljive, je včerajšnja nespretna in zato napačno interpretirana izjava o obdavčitvi nestarševskih družin delovala kot še kako mogoča. Davka na nestarševske družine seveda ne bo in ga ni v nobeni evropski državi. Čeprav so po drugi strani novosti, kot je dodatna davčna olajšava za starše z več otroki, na prvi pogled javnosti privlačne, bomo luknjo v proračunu morali plačati vsi, to pa pomeni sorazmerno večje breme za pare brez otrok.