Glavni cilj naloge je ugotoviti, ali bo globok krater, ki ga bo povzročila raketa, razkril vodo v Luninem površju. Znanstveniki upajo, da bo trčenje povzročilo velik oblak prahu, plina in izparine ledu. Oblak naj bi segal tudi do deset kilometrov visoko, kar bi ga naredilo vidnega z Zemlje. Če bo iskanje uspešno, bi to lahko zagotovilo bistvene zaloge za bazo na Mesecu. Površje Lune je sicer večinoma puščava, vendar pa znanstveniki upajo, da se led skriva v globokih kraterjih, ki nikoli ne ugledajo svetlobe.

Izris podrobnega zemljevida
Vesoljska opazovalna misija brez posadke bo v površje izstrelila raketo z dvakratno hitrostjo naboja. Spremljajoče plovilo bo v Lunini orbiti krožilo še slabo leto po tem in iskalo možna pristajalna mesta za astronavte. V tem času bo satelit tudi risal najpodrobnejši zemljevid površja.

Astronomi so dolgo verjeli, da so številni kometi, ki so v milijardah let deževali na Lunino površje, prinesli vodo. V zadnjih nekaj letih sta vsaj dve ameriški vesoljski plovili poročali o prisotnosti vode, saj so v globokih kraterjih, tako na severnem kot južnem polu, opazili sledi vodika in kisika – glavnih elementov, ki sestavljata vodo.