Slovensko kupujejo Slovenci
Prodajalec v trgovski verigi Famila nam pokaže še en izdelek, ki je zelo dobro zastopan na njihovih policah – sokovi znamke Fructal, ki se bohotijo poleg sokov znamk Bravo, Zuegg in drugih. "Slovenske izdelke, predvsem pivo, večinoma kupujejo Slovenci," pove. Izkaže se namreč, da so cenejši kot na naši strani nevidne meje.
Sodeč po registrskih tablicah parkiranih avtomobilov pred omenjenim trgovskim središčem na Rabujezu, so "naši ljudje" tudi daleč najpogostejši kupci (na prav nasproten položaj pa je mogoče naleteti pred koprsko Supernovo). Trgovec iz Famile nam še pove, da tudi kruh, ki ga pri njih prodajajo, prihaja iz pekarne v Novi Gorici.
Čez mejo ceneje
|
Primerjava. O tem, da se na Tržaškem izplača kupovati slovenske izdelke – izbira je sicer majhna – smo se v dveh trgovskih središčih prepričali tudi sami. Primerjali smo cene izdelkov iz trgovske verige Famila na Rabujezu s tistimi iz Mercatorjeve spletne trgovine. Izkazalo se je tudi, da hodi tja kupovat zelo veliko Slovencev. |
V trgovini Coop v tržaškem centru Torri d’Europa je ponudba slovenskih izdelkov enaka: na voljo so izdelki znamk Radenska, Union, Laško, Fructal. Za zadnjega so imeli med našim obiskom celo promocijsko akcijo (le da je promocijski pult sameval, saj se je promotor nekam izgubil). Med podrobnim preučevanjem trgovinskih polic pa se pogled vendarle ustavi na rumeni tablici Terrano Sloveno (slovenski teran), s katero so ponujali buteljke terana proizvajalca Vinakras. Bolj kot vino, ki bi ga pričakovali več, pa je v hladilniku z mlečnimi izdelki presenetil slovenski kefir krepko, ki ga izdeluje podjetje Kele & Kele iz Logatca.
Štirje izdelki, en distributer
Vse štiri najpogostejše blagovne znamke na tržaških trgovinskih policah pa na območju dežele Furlanije - Julijske krajine distribuira eno podjetje, ki je v lasti Borisa Siege, sicer aktualnega predsednika zamejske organizacije Slovenska kulturno-gospodarska zveza. "Gre za blagovne znamke, ki imajo tradicijo, staro več desetletij, in so na Tržaškem prepoznavne," razlaga.
Največ uspeha ima sicer z donatom, ki je zelo cenjen in za katerega italijanski kupci pripravljeni odšteti tudi dvakrat ali trikrat več kot za običajno mineralno vodo. Obenem pa priznava, da južneje od Benečije slovenskih izdelkov skoraj ni več mogoče zaslediti. "Dejstvo je, da so slovenski proizvajalci premajhni, da bi prodrli v velike trgovinske verige," dodaja. Poleg tega pa meni, da Italijani manj zaupajo proizvodu, ki prihaja iz Vzhodne kot iz Zahodne Evrope.
Priložnost za manjše obrtnike
"Vsak dan pa videvam po Trstu tovornjake s slovenskimi registrskimi tablicami, ki prinašajo kruh iz slovenskih pekarn, cvetice za tržaške cvetličarne," pove Siega. Po njegovih besedah je padec mej priložnost predvsem za manjše obrtnike v Sloveniji, ki si lahko s konkurenčnimi cenami za kakovostno blago trg razširijo na italijansko stran.