Varna soba, v kateri je mogoče sprejemati žrtve, ki o svojih travmah spregovorijo na glas, je tudi v Kocenovi ulici v Celju, kjer je sedež zavoda Socio.
30 |
|
razgovorov na leto opravijo celjski kriminalisti v varni sobi. |
“Gre za prostor, ki ga kriminalisti uporabljajo za razgovore, običajno z otroki in mladoletniki, ki so žrtve kaznivih dejanj z elementi nasilja. Za to se odločijo, kadar ocenijo, da bo tovrsten razgovor v varni sobi zanje manj stresen, saj je soba temu prilagojena. Na leto se ji zvrsti okoli 30. Po navadi so navzoči starši, če pa so ti med osumljenimi, so navzoči delavci centra za socialno delo,” pojasnjuje Milena Trbulin s Policijske uprave (PU) Celje.
Stiki pod nadzorom
Da je varna soba praktično vseskozi zasedena, potrjuje tudi Suzi Kvas, direktorica zavoda Socio. “Že nekaj mesecev tu omogočamo tudi stike pod nadzorom. Gre za stike s starši, osumljenimi spolne zlorabe, v primerih, ko še ni prišlo do sojenja, in takrat so pri razgovoru navzoči tudi socialni delavci. Tu in tam razgovor z ženskami ali otroki, žrtvami nasilja, opravijo tudi sodniki. Skratka, opažamo, da je nasilja vse več, po drugi strani pa so tudi žrtve bolj pripravljene spregovoriti o svojih stiskah, kar je dobro,” pravi Kvasova.
Kaznivih dejanj vse več |
|
Statistika. Letos so na območju PU Celje odvzeli staršem že 28 otrok (lani v celem letu 31), obravnavali 65 primerov zanemarjanja otrok in surovega ravnanja z njimi (lani 20) ter 22 primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let (lani 17). Prav tako so obravnavali že 268 primerov nasilja v družini – po členu 191 v kazenskem zakoniku, ki pa velja šele od 1. novembra, zato za lani ni primerjalnih podatkov. |
Premalo dobro opremljenih
Običajno je pot od takrat, ko se otroku nekaj zgodi in je žrtev nasilnega dejanja ali zlorabe, pa vse do takrat, ko zbere pogum in se nekomu zaupa, dolga. Predolga, menijo številni strokovnjaki.
“Zato je zelo pomembno, da žrtev, največkrat so to otroci, ki so žrtve spolne zlorabe ali drugih kaznivih dejanj z elementi nasilja, o dogodku spregovori čim prej, in sicer tako, da jim pozneje tega ne bo treba več ponavljati ter da bo izpoved tako kakovostno posneta, da si jo bodo lahko strokovnjaki ogledovali večkrat in bo mogoče dokazati, da otrok ne spreminja izjav ter ga k temu ni nihče napeljal,” pravi Vlasta Nussdorfer, predsednica društva Beli obroč.
Edini tehnično primerno opremljeni varni sobi za to sta za zdaj v Radovljici in Krškem, želijo pa si, da bi jih lahko po Sloveniji, tudi v Celju, opremili še več.