Na koprskem okrožnem sodišču teče postopek, v katerem Ahmed El Sibai toži koprski zapor. Za poškodbe, ki so mu jih povzročili pazniki, zahteva nekaj čez 60 tisoč evrov odškodnine.

"Moja stranka je utrpela kominutivni zlom leve roke; ima šivano roko od ramena do zapestja. Zdaj bo sodni izvedenec medicinske stroke ocenil, kolikšna sila je bila potrebna, da so takšne poškodbe nastale, kakšne bolečine je imel in kako dolgo je trajalo zdravljenje," razlaga Peter Kos, El Sibaijev odvetnik.

Nasilje prijaviti
Omenjeni Egipčan, sin diplomata, rojen v Kairu pred dobrimi 30 leti, je bil v koprskem zaporu zaradi nasilja v družini. Zdaj je že dve leti na prostosti, živi na Obali. "Država je ne glede na vzroke, zaradi katerih so ljudje v zaporu, dolžna zagotoviti ustrezno ravnanje z njimi," poudarja Damjana Žišt, novinarka in doktorica penologije.

V svoji raziskavi o ravnanju paznikov z obsojenci v slovenskih zaporih iz leta 2005 (novejše ni, op. p.), v kateri je anketirala 280 zapornikov, ni zaznala pritožb o fizičnem nasilju nad njimi, El Sibaijevega primera, ki se je sicer zgodil pozneje, pa ne pozna. "Zaprte osebe imajo sicer razmeroma dobro mnenje o paznikih, ki so v večini primerov korektni. Obstaja pa seveda domneva, da so določeni pazniki tudi grobi oziroma nasilni, in zagotovo je treba vsako nasilje nad zaprtimi prijaviti, raziskati in seveda – če se obtožbe izkažejo za resnične – zanj tudi odgovarjati," dodaja Žištova.

O konkretnem primeru ne govori
Po uradnih podatkih so v slovenskih zaporih lani obravnavali 103 pritožbe zapornikov, dve sta se izkazali za utemeljeni, pet je bilo upravičenih le delno.

O konkretnem primeru, ko je bil zapornik v Kopru fizično poškodovan, Dušan Valentinčič, vršilec dolžnosti direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ker sodni postopek še teče, ne želi govoriti. S primerom pa je seznanjen: "Tožnik je vložil tožbo za plačilo odškodnine, ker naj bi bil leta 2005 poškodovan pri uporabi prisilnih sredstev, ki so jih pazniki zoper njega uporabili zaradi preprečitve napada na paznika."

Povejmo, da je nasilno ravnanje nad zaporniki med svojimi obiski naših zaporov v Kopru in Ljubljani (brcanje in udarci z roko, op. p.) v svojem uradnem poročilu zaznala tudi delegacija evropskega komiteja za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. Seznanjeni so bili tudi o konkretnem primeru Ahmeda El Sibaia, glede katerega je bil odgovor slovenske države, da bodo zadevo preiskali in ustrezno ukrepali. "A po mojih informacijah niso storili prav ničesar," še pove odvetnik Kos.