Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pogovorih z opozicijo posebno pozornost namenila nujnosti dviga politične kulture in kakovosti javnega dialoga. Glede javnih razkritij, povezanih s poslancem Resnice Borisom Mijičem, ocenjuje, da so takšna ravnanja nedopustna in da takšni ljudje ne bi smeli opravljati funkcije v hramu demokracije.

Kot so po današnjih sestankih predsednice s predsedniki in vodji poslanskih skupin opozicijskih strank Svoboda, SD in Levica ter stranke Resnica sporočili iz njenega urada, politične in institucionalne funkcije zahtevajo spoštovanje sogovornikov, odgovornost za izrečene besede ter varovanje ugleda državnega zbora in politike nasploh.

"Glede javno razkritih okoliščin, povezanih s poslancem Borisom Mijičem, predsednica ocenjuje, da so takšna ravnanja nedopustna in da takšni ljudje ne bi smeli opravljati funkcije v hramu demokracije," so zapisali v sporočilu za javnost.

Foto: Anže Petkovšek Boris Mijič Mijič je namreč še pred volitvami v DZ za Državno volilno komisijo navedel, da je diplomirani inženir gradbeništva. Po izvolitvi pa je v življenjepisu, objavljenem na spletni strani DZ, med izobraževalnimi institucijami navedel fakulteto za gradbeništvo in geodezijo. Toda za portal Necenzurirano in za STA so na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pojasnili, da Mijič "ni evidentiran kot diplomant". Zaradi zavajanja glede izobrazbe so ukrepe zoper poslanca že napovedali v stranki.

Opozorila na nujnost varovanja demokratičnih procesov

Predsednica je v današnjih pogovorih preverila, pri katerih projektih, ključnih za dolgoročni razvoj Slovenije, je mogoče doseči širše politično sodelovanje, in opozorila na nujnost varovanja demokratičnih procesov ter potrebo po dvigu politične kulture.

Poudarila je, da Slovenija pri najpomembnejših razvojnih in sistemskih vprašanjih potrebuje širši politični dogovor ter več kontinuitete. Država si ne more privoščiti, da bi vsaka nova oblast opustila že začete projekte zgolj zato, ker jih je pripravila njena predhodnica.

Kot področja, na katerih bi bilo treba iskati sodelovanje med koalicijo in opozicijo, je izpostavila predvsem energetsko samooskrbo, spremembe volilnega sistema in druge ustavne spremembe, ustanovitev pokrajin, demografsko problematiko in skrb za mlade, razvoj gospodarstva v smer zagotavljanja novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, odzivanje na podnebne spremembe ter nujen dvig kulture političnega dialoga. Ob tem je poudarila, da resnično sodelovanje pomeni vključevanje vseh sogovornikov že od začetka - v razmislek, pripravo in skupno iskanje najboljših rešitev.

Oviranje demokracije v DZ

Kot so še sporočili iz urada, so predstavniki strank Svoboda, SD in Levica predsednico opozorili tudi na oviranje parlamentarne demokracije v državnem zboru z onemogočanjem ustanovitve parlamentarnih preiskovalnih komisij. Predsednica takšno ravnanje ostro obsoja in poudarja, da večina v državnem zboru z zlorabo predpisov ne sme izničiti ustavne pravice opozicijskih poslancev do parlamentarne preiskave in dolžnosti državnega zbora, da to izvede.

"Nadzor opozicije nad delovanjem oblasti je del sistema zavor in ravnovesij, zato preprečevanje razprave o politično neprijetnih vprašanjih že na proceduralni ravni ovira v ustavi določene demokratične procese in slabi zaupanje javnosti v delovanje državnega zbora. Razprava o vsebini se namreč začne šele po sprejetju dnevnega reda," so še navedli v uradu.

dezurni@styria-media.si