Predsednica države je ugodila prošnjama 46-letnega Valeriija Arakcheieva, rojenega v Žuravlivki v ukrajinski Vinicki regiji, in 33-letnega Nemanje Kuzmanovića, rojenega v srbskem Čačku.

Kot so nam pojasnili na okrožnem sodišču v Kopru, je bil Arakcheiev obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena kazenskega zakonika v zvezi z 20. členom, kar v prevodu pomeni, da je kot sostorilec čez mejo tihotapil prebežnike. Grozilo mu je od treh do deset let zapora in denarna kazen, dobil je tri leta in šest mesecev aresta, 1200 evrov denarne kazni in izgon tujca iz države za tri leta.

Zaradi povsem enakega očitka je bil na ptujskem okrožnem sodišču obsojen tudi Kuzmanović, le da na blažjo kazen: leto in deset mesecev zapora, 500 evrov globe ter izgon iz države za dve leti.

Pretirana kazen

"Gre za prvi pomilostitvi predsednice republike," so potrdili v uradu Nataše Pirc Musar. "V prvem primeru se je predsednica za pomilostitev odločila na podlagi ocene komisije za pomilostitve, da je bila obsojencu izrečena pretirana kazen. Pri presoji je upoštevala tudi trenutno dogajanje v Ukrajini in željo obsojenca, da pomaga svoji domovini. V drugem primeru pa je predsednica odločitev sprejela na podlagi opozorila člana komisije za pomilostitve o strokovno vprašljivem zviševanju predpisanih kazenskih sankcij v primerih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje. Te so se namreč od leta 1994, ko so bile za ta kazniva dejanja predpisane kazni zapora v razponu od meseca dni do treh let, zvišale tako, da so sedaj najvišje predpisane kazni za to kaznivo dejanje predpisane v višini, kot so predpisane za npr. kaznivo dejanje uboja."

Rekorder je bil Milan Kučan

Med predsedniki Slovenije je bil rekorder v pomilostitvah Milan Kučan, v desetih letih jih je podpisal 200. Janez Drnovšek je ugodil 99 prošnjam, Danilo Türk pa devetnajstim. Borut Pahor je bil do pomiloščanja veliko bolj zadržan, v dveh mandatih je prejel 492 prošenj, v dobro voljo pa spravil samo osem obsojencev.

Nataša Pirc Musar bo očitno bolj dobrohotna, o sistemu kaznovanja pa ima kot priznana odvetnica tudi izoblikovano mnenje. "Ljudje se v času in prostoru spreminjamo, oblikujejo nas življenjske izkušnje, bolj ali manj ugodno podporno okolje v primarni družini in družbi nasploh, vsak imamo sebi lastno osebnostno strukturo in duševno podstat. Zato menim, da si vsak zasluži drugo priložnost, saj se okoliščine, zaradi katerih se je nekdo odločil za kriminalno pot, spreminjajo. Kriminološke študije kažejo, da se ob primerni penalni in postpenalni oskrbi, ki pri nas zaradi pomanjkanja kadra žal ni na zadovoljivem nivoju, veliko večino storilcev da rehabilitirati in pomilostitev vidim kot eno od pravih poti, da se storilcem pomaga v novo življenje," je povedala oktobra lani, ko so svoje mnenje o pomilostitvah izrazili predsedniški kandidati.