Pirc Musar je za ponedeljek sklicala posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatu za mandatarja, na katerih bo štiri tedne po volitvah glede oblikovanja nove vladne koalicije preverila politično temperaturo med parlamentarnimi strankami.

Kot namreč nalagajo postopki oblikovanja vlade, lahko v 30 dneh po konstituiranju DZ v prvem krogu kandidata za predsednika vlade predlaga le predsednica republike, ki pa se pred tem glede zadostne podpore posvetuje z vodji poslanskih skupin.

Te so poslanci formalno oblikovali v minulem tednu, njihovi vodje pa se bodo torej prihodnji teden zvrstili na pogovorih v predsedniški palači. O tem, kako uspešen utegne biti prvi krog posvetovanj, so se sicer v minulih dneh zvrstile različne ocene, pri čemer se je v večini kot manj verjetna možnost nakazovala, da bi predsednici že v ponedeljek kdo dostavil 46 glasov, potrebnih za izvolitev mandatarja. A tudi ta možnost ni povsem izključena.

Pirc Musar je sicer že napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev.

V SDS optimizem za sestavo četrte Janševe vlade, o potrebni večini še skopo

Na poti do tega zdaj najbolje kaže SDS oz. njenemu predsedniku Janezu Janši.

Večino, potrebno za oblikovanje četrte vlade pod njegovim vodstvom, je namreč nakazala že izvolitev predsednika DZ Zorana Stevanovića. Tega je na glasovanju podprlo 48 poslancev, podpise pod njegovo kandidaturo so prispevali poslanci njegove Resnice ter poslanskih skupin SDS in NSi, SLS, Fokus. Glede na seštevek glasov pa so ga na glasovanju podprli tudi poslanci Demokratov Anžeta Logarja.

V SDS sicer glede sestavljanja tokratne koalicije desnosredinskih strank ostajajo skrivnostni, so pa nekateri člani stranke ob robu izvršnega odbora, ki je bil v četrtek, z nasmeškom ocenjevali, da oblikovanju vnovične Janševe vlade dobro kaže.

Foto: Saša Despot janez janša, NSi, SDS, aleš hojs V javnosti so tako tudi že zaokrožile informacije o možnem razrezu ministrskih mest bodoče desnosredinske vlade. SDS naj bi vodila osem resorjev, NSi, SLS in Fokus pet, Demokrati Logarja pa tri. Resnici bi v tej konstelaciji ponudili zunajkoalicijsko partnerstvo.

Takšni okvirji naj bi sicer po nekaterih informacijah za zdaj predstavljali osnovo, pri čemer se krepijo pričakovanja, da bi lahko v prihajajočem tednu na desni sredini stekli tudi uradni pogovori.

Za zdaj tako še ni znano, ali bo politično izkušen predsednik SDS ciljal na izvolitev že v prvem možnem krogu, ali pa bo s tem korakom počakal na drugi krog, ko lahko kandidata za mandatarja predlagajo tudi poslanci. Po nekaterih informacijah naj bi se namreč Janša v kandidaturo podal le, če bi se pod njo podpisalo vseh 48 poslancev potencialne koalicije.

Vodja poslancev SDS Jelka Godec je tako o tem, ali bo v ponedeljek predsednici republike prinesla najmanj 46 poslanskih glasov, potrebnih za izvolitev mandatarja, v četrtek dejala, da je to takrat še nekaj časa. Podpise svojih poslancev pa da ima, kadar jih potrebuje in kadar se tako dogovorijo.

Relativna zmagovalka volitev neuspešno snubila potencialne partnerje

Na drugi strani medtem kaže, da so po vodi splavale možnosti relativne zmagovalke volitev Svobode, da naprezanja za vnovično sestavo vlade, ki naj bi bila vlada narodne enotnosti, obrodijo sadove.

V petek so namreč dokončno dobili še košarico Demokratov. Predsednik stranke Logar je sporočil, da dokončno zaključujejo koalicijska pogajanja s prvakom Svobode Golobom. Po Logarjevih besedah je delovanje Svobode v zadnjih dneh šlo čez meje normalnega političnega dialoga, člane in poslance Demokratov pa da so skušali prisiliti v koalicijski sporazum.

Svoboda medtem odgovarja, da do vsebinskih pogajanj ni nikoli zares prišlo. "Nekateri se niso niti odzvali. Anžetu Logarju smo pošiljali vabila in predloge, a odziva ni bilo," so navedli. Ocenjujejo, da so Demokrati v javnosti polemizirali, v praksi pa gradili to, kar so volivcem obljubili, da ne bodo storili, in sicer četrto Janševo vlado pod krinko razvojnega trojčka. Logarju očitajo politiko prevare in dveh obrazov. Javnosti so tudi posredovali izhodišča za pogajanja, v katerih so sledili ključnim točkam programa Demokratov.

Svoboda je sicer na povolilne pogovore o oblikovanju nove koalicije vabila vse stranke v DZ z izjemo SDS. Na individualnih srečanjih jim je predstavila tudi izhodišča za pogajanja z desetimi programskimi prioritetami in prvim predlogom razreza 16 resorjev. Svoboda bi jih prevzela sedem, NSi bi ponudili tri, SD, Demokratom ter Levici in Vesni pa po dva. Resnici tudi Svoboda ponuja zunajkoalicijsko partnerstvo.

NSi je že od začetka vabilo na pogovore zavračala. Aktualni koalicijski partnerici Levici in SD pa sta že po slišanem na prvih pogovorih ocenili, da veliko optimizma za sestavo levosredinske koalicije ni.

dezurni@styria-media.si