Vlada bo prve ukrepe iz novega paketa protikriznih ukrepov s socialnimi partnerji predvidoma
uskladila v prvi polovici maja, je napovedal minister za razvoj in evropske zadeve
Mitja Gaspari. V DZ jih namerava poslati skupaj s predlogom novega rebalansa
letošnjega državnega proračuna.
Vlada je sicer pripravila osnutek tako kratkoročnih kot tudi strukturnih ukrepov. Med prvimi
je uvedba subvencij delodajalcu za zaposlene, ki so napoteni na
"čakanje na delo", kar se zdi
Dušanu Rebolju iz sindikata Pergam dobra zamisel. Po predlogu bi delodajalec lahko
delavce, namesto da bi jih odpustil, napotil na čakanje na delo za obdobje največ devet mesecev,
glede katerega sindikati menijo, da bi ga lahko podaljšali na leto dni.
Vendar bo država ta sistem financirala le v primeru, da bo delodajalec jasno določil, katera
delovna mesta morajo začasno opustiti in katera bodo v roku enega do dveh let znova potrebovali,
poleg tega bodo morali delavcu v tem času zagotoviti usposabljanje ali izobraževanje najmanj v
obsegu ene tretjine delovnega časa.
Sistem subvencioniranja bo podaljšan
Sistem subvencioniranja polnega delovnega časa, ki se po zdajšnjem zakonu izteče s
septembrom, naj bi podaljšali, je napovedal Gaspari. V ta ukrep je trenutno vključenih 400 podjetij
z več kot 45 tisoč delavci, ki bi, če subvencij ne bi bilo, lahko bili brezposelni.
Vlada namerava poleg tega okrepiti programe aktivne politike zaposlovanja ter preoblikovati
program javnih del. Vanje naj bi se vključilo približno deset tisoč ljudi, je ocenil Gaspari.
Novemu položaju naj bi se prilagodil tudi zavod za zaposlovanje, in sicer z modernizacijo in
reorganizacijo. Treba je zagotoviti večje število tistih, ki bodo delali na programih svetovanja,
te pa združevati v celote, ki se bodo ponujale posameznim skupinam iskalcev zaposlitve.
Ne bo nam treba delati do 65. leta
Vlada je sprejela, da bodo socialno najbolj ogroženi prejeli denarno pomoč v vrednosti 150 evrov, brezposelni, ki so delali za določen čas, pa bodo upravičeni do nadomestila za brezposelnost.