Kako boste ukrepali, da se pomori čebel, kakršnim smo bili nedavno priča v Prekmurju, ne bodo več dogajali?
V Sloveniji ne bomo dovolili rabe sredstev, ki škodijo čebelam. Tu gre za varovanje tako okolja kot čebel. Poleg tega je Slovenija ena od največjih zagovornic ozelenitve kmetijske politike, ki se bo zgodila tudi v praksi.

Prejšnji teden je vlada sprejela sveženj uredb, ki po 15 letih dovoljujejo uporabo nekaterih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev tudi na najožjih vodovarstvenih območjih. Lahko zagotovite, da takšna odločitev ne bo ogrozila ljudi?
S temi uredbami celo zvišujemo standard varovanja ljudi. Na vodovarstvenih območjih prvega reda je kmetijstvo dovoljeno, prepovedano pa je vse, kar škodi vodnemu viru ali za kar obstaja sum, da mu lahko škodi. Teh območij je le 1.600 hektarjev, mi pa smo te ukrepe razširili na izjemno veliko površino – na 40 tisoč hektarjev. To so vodovarstvena območja tretjega reda in na teh območjih je po novem dovoljeno uporabljati samo tista sredstva, ki so vpisana v register za integrirano pridelavo.

Ali v Sloveniji pridelamo dovolj hrane zase?
V Sloveniji pridelamo premalo hrane – manj, kot imamo možnosti. Porabimo približno milijon ton žit, pridelamo jih le nekaj več kot polovico. Naša samooskrba z različnimi vrstami zelenjave in vrtnin je od osem do 38 odstotkov, vendar ni potrebe, da je tako, saj imamo za zelenjadarstvo idealne možnosti. Samozadostni pa smo na primer pri proizvodnji mleka.

Kakšno strategijo boste ubrali pri povečanju samooskrbe?
Najprej moramo zaustaviti izgubljanje kmetijskih zemljišč, vzpostaviti takšne razmere, da bo kmet lahko živel, poleg tega mora država podpirati tehnološko prenovo in dopolnilno dejavnost na kmetijah.

Je oskrba v Sloveniji lahko stoodstotna? Kolikšno stopnjo lahko dosežemo?
V Sloveniji bomo težko pridelali toliko hrane, kolikor je potrebujemo. Ko govorimo o samooskrbi, je treba povedati, da je ta po segmentih različna, nikoli namreč ne moremo imeti samooskrbe pri bananah, marsikje pa se ji lahko približamo.

Priča smo veliki promociji slovenske hrane. Kdo jamči, da je slovenska hrana boljša kot tuja?
Prvi, ki jamčijo, so slovenski kmetje in slovenska industrija. Tudi sam verjamem, da je slovenska hrana prvi izbor, ko pridem v trgovino. Slovenska hrana je varnejša in kakovostna iz zelo preprostega razloga: Slovenija ni primerna za intenzivno ali ekstremno intenzivno proizvodnjo hrane, ob tem pa opazimo še, da je naš proizvajalec tradicionalist. To pomeni, da uporablja dobre in starejše prakse. Poleg tega z nakupom slovenske hrane dajemo delo slovenskemu kmetu in delavcu, polnimo državni proračun in varujemo okolje; največji onesnaževalec okolja v proizvodnji hrane je namreč transport.

Glede potrošniških primerjalnih testiranj živil ... Ste kot minister pripravljeni takšna testiranja tudi finančno podpreti? Zveza potrošnikov Slovenije jih redno opravlja.
V vsakem primeru smo pripravljeni podpreti delovanje potrošniških organizacij, pa ne samo zaradi testiranja. Tudi zato, ker so bile njihove ideje pogosto tiste lastovke, ki so prinesle novo miselnost.

Boste torej testiranja živil finančno podprli?
Mi bomo finančno podprli delovanje potrošniške organizacije, posamezne projekte pa, kolikor nam zakonodaja dopušča.

Lahko jamčite, da radioaktivna hrana ne bo pristala na slovenskem trgu?
Jaz lahko jamčim, da izvajamo vse potrebne ukrepe. Za celotno območje Evropske unije (EU) velja prepoved uvažanja hrane z nekaterih rizičnih območij. Druga hrana, ki prihaja z določenega območja, pa je podvržena zelo povečanemu testiranju. Če bi kjerkoli v EU odkrili povečano radioaktivnost, bi bilo o tem prek sistema hitrega obveščanja takoj obveščenih vseh preostalih 26 držav. Mislim, da je varovanje potrošnika na ravni EU eno od najčvrstejših, kar jih pozna zemeljska obla.

V začetku aprila ste pripravili kodeks ravnanja v verigi preskrbe s hrano. Čemu bo namenjen in kdaj bo začel veljati?
Ugotovili smo, da moramo poseči v to, kar imenujemo pravičnost v prehranski verigi. Zato smo se s predstavniki kmetov, industrije, trgovine in potrošnikov dogovorili, da bomo poskusili narediti korak naprej s kodeksom. Pričakujemo, da bo predstavljen v maju.

Komu bo namenjen?
Vsem. Strašno napačno je bilo razumljeno, da je ta kodeks proti komu usmerjen, ker ni. Definira dolžnosti in pravice posameznih členov prehranske verige, izvajanje kodeksa bo nadzorovano, kršitve pa bodo sankcionirane.

V akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva naj bi bilo do leta 2015 ekoloških kmetij 15 odstotkov. Konec lanskega leta pa naj bi bilo takih kmetij le okoli tri odstotke. Kako boste uresničili načrte?
Ekološki kmetje in stroka so nam predlagali, naj začnemo uvajati prehodna obdobja. Do zdaj je bilo tako, da se je kmetija odločila, da bo ekološko proizvajala, toda od odločitve do ekološkega izdelka minejo tri leta. To pomeni, da kmetija spremeni tehnologijo, izdelek pa še nima ekološke cene. V tem času kmetije težko preživijo. Zato smo se odločili za uvedbo prehodnega obdobja, in sicer ga bomo uvedli 1. januarja prihodnje leto. Poleg tega ekološke kmetije kot tržni kanal zelo dobro uporabljajo prodajo na domu in na tržnicah, niso pa še dosegle koncentracije za uspešno prodajo v trgovskem sistemu, ki stalno zahteva večje količine, zato se pogovarjamo, da bi kmetije prodajni tok združile.

Sprejet bo nov zakon o kmetijskih zemljiščih.
Zakon bo imel nalogo, da zaščiti kmetijska zemljišča. Izgubili smo jih že preveč, a so osnova slovenske proizvodnje hrane in jih imamo premalo. Po statističnih podatkih smo od leta 1991 do konca leta 2009 izgubili 16,5 odstotka kmetijskih zemljišč. To je strašno veliko, tako da imamo trenutno samo še 475 hektarjev kmetijskih zemljišč. Od tega je nekaj čez 170 tisoč hektarjev njiv in vrtov, na katerih se pridela največ hrane. Izgubljali smo jih zaradi urbanizacije, marsikaj se je na njih gradilo, izgubljali pa smo jih tudi zaradi zaraščanja. Kjer jih je težje obdelovati, so kmetje obupali, so se umaknili.

Kaj bodo njegovi prvi učinki in kdaj bo sprejet?
S tem zakonom bomo učinkoviteje zaščitili kmetijska zemljišča, uvajamo tudi finančno nadomestilo, da za izgubljen hektar kmetijskega zemljišča dobimo toliko denarja, da drugje vzpostavimo nov hektar. Proti zaraščanju se bomo bojevali s stimuliranjem usposabljanja zaraščenih območij, šli se bomo tudi kazensko politiko. Če imaš kmetijsko zemljišče, je tvoja dolžnost, da proizvajaš hrano. Zakon je končal prvo branje, zdaj potekajo razprave na odborih.

Tretja razvojna os naj bi v okolici Žalca potekala prav po sredini najboljših kmetijskih zemljišč. Se s takimi načrti strinjate?
Do zdaj se je v Sloveniji, dokazljivo, pri umeščanjih raznih objektov v prostor, ne le cest, premalo upoštevala kmetijska stroka. To spreminjamo, saj je naša dolžnost, da povečamo proizvodnjo hrane. Mislim, da smo se odločili za zelo dobro rešitev. Trije pristojni ministri – za okolje in prostor, za promet in jaz kot kmetijski minister – smo ugotovili, da je toliko vprašanj brez pravih odgovorov, da je treba ves proces sprejemanja odločitev znova pregledati. Vlada je že imenovala posebno skupino za evalvacijo postopkov. Ko bodo strokovnjaki zadevo pregledali in predstavili ugotovitve, bomo njihovemu mnenju sledili.

Predvsem lani je začelo naraščati število gradenj bioplinarn. Kaj bo določala nova uredba in kako bo vplivala na njihovo delovanje? Veliko je bilo očitkov zaradi uporabe silažne koruze, pojavili pa so se tudi očitki, da bo uredba napisana tako rekoč v prid Panviti, katere direktor ste bili.
Zelena energija ima prostor v kmetijstvu. A do zdaj nismo imeli strategije. Razvoj je bil stihijski. Tako ne more biti. Zavedamo se, da mora obstajati hierarhija. Po našem mnenju je ta znana – na prvem mestu je proizvajati hrano za ljudi, nato sledijo živali in vse drugo. Strategija je v pripravi, mislim, da bo dokument vsak čas pripravljen za javno razpravo. Tudi druge evropske države tako korigirajo zeleno energijo v kmetijstvu. Vprašanje, ki je odprto, pa je, kaj z bioplinarnami, ki že delujejo. Kmetijsko ministrstvo misli, da imamo pravico prositi ali zahtevati, da se tudi prilagodijo.

Govorimo o uporabi krušnih žit in silažne koruze. Kakšno je vaše mnenje, bo država to uporabo minimalizirala?
Absolutno.

Torej v prihodnosti bioplinarne ne bodo smele več uporabljati krušnih žit in silažne koruze?
Tako je. Pričakujemo, da bodo bioplinarne v prihodnje narejene tako, da bodo v korist kmetu, da bodo prilagojene velikosti kmetije; v bioplinarne pa spadajo kmetijski, gozdarski in lesarski odpadki.

Ali ministrstvo trenutno subvencionira žita, ki se predelajo v bioplin?
Ja.

Torej gre za dvojno subvencioniranje in sta subvencionirana tako elektrika kot proizvod?
Ja. V tem trenutku proizvodnja žit ni subvencionirana na enoto proizvoda, ampak na hektar. Na žalost imamo trenutno politiko podpor na ravni EU, ki ni idealna za Slovenijo. Subvencioniramo recimo tudi ekološko proizvodnjo po hektarju, nimamo pa pravice vprašati, kje je ekološki proizvod. Tudi pri žitih je tako.