Kmetje se dogovarjajo o skupnem nastopu, da bi prekinili dosedanjo prakso ravnanja s kmetijskimi zemljišči. Moti jih, ker nimajo besede in svojega predstavnika v organih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), ki odločajo o dodelitvi kmetijskih parcel v zakup; prav tako pri tem nobene moči nimajo predstavniki obalnih občin.

"Jezi me in ni pravično, da imajo pred nami, ki tukaj živimo in dejansko obdelujemo zemljo, prednost ljudje od drugod. Lahko navedem čisto konkreten, lasten primer: na razpis sklada za tri parcele v Cetorah nad Izolo se je prijavilo šest interesentov; pet nas je bilo iz Izole, le eden ni bil domačin. In zemljo je dobil človek iz Novega mesta, ki je ponudil najvišjo zakupnino. Jaz, ki sem 500 metrov stran in iščem zemljo, ker moram nujno presaditi oljke, pa sem tako odpadel," razlaga Franko Slavec, kmetovalec iz Izole.

Status prelahko dobiti

Njegov kolega, ki ne želi biti imenovan, ker se boji morebitnih posledic, pa pravi: "Le kdo verjame, da ljudje iz notranjosti Slovenije, ki kupujejo kmetijska zemljišča ali jih najemajo od sklada, to počnejo, ker bi radi obdelovali zemljo. Na 300 ali 500 kvadratnih metrih se to preprosto ne izplača – zemljo zlorabljajo. Status kmeta si je očitno res lahko pridobiti, kar ne nazadnje dokazuje tudi primer nekdanjega ministra Gregorja Golobiča. Na kmetijskih parcelah si postavijo vikende, tudi v obliki počitniških prikolic ali kontejnerjev."

Glede napovedanih sprememb zakonodaje, s katero bo vlada spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidljiva olajšala, pa je prepričan, da se v ozadju namere skrivajo čisto konkretni interesi posameznikov. "Ne vem, ali so ti v vladi ali le blizu nje, a prepričan sem, da bodo, ko bo zakon spremenjen – s čimer bodo odpravili plačila za spremembo namembnosti – ter ko si bodo svoje stvari uredili in bo nastal halo, ureditev spet spremenili. Vmes pa bodo poskrbeli za svoje parcelice in legalizirali tudi številne sedanje nedovoljene gradnje," je prepričan.

Zemlje res ne obdelujejo

Da z najemi kmetijskih zemljišč na Obali ni tako, kot bi moralo biti, kaže tudi podatek, da je imel SKZG lani na Obali 55 primerov nepravilnega ravnanja s kmetijskimi parcelami ter le po enega na Notranjskem in Goriškem. "Triinštiridesetim smo podali pogojno odpoved zakupne pogodbe, devetim pa smo lani pogodbo dokončno odpovedali. Razlog je bil neobdelovanje zemlje," pojasnjuje Anka Stopinšek s SKZG.

Podobno z nakupi

"Nekateri kmetijsko parcelo kupijo tudi zato, da lahko na njej čez zimo parkirajo svoje plovilo, ker je to cenejše kot v marinah," še enega od primerov navaja Edmond Petrovič z izolske nepremičninske agencije Investmond.

Lani je trg s kmetijskimi zemljišči cvetel – prodanih jih je bilo 17 odstotkov več kot leto prej. Kvadratni meter kmetijskega zemljišča je najdražji na Obali in stane okoli deset evrov, v Lendavi pa le 
58 centov.

Komentar avtorice o tej problematiki z naslovom Z ritjo podiramo, kar smo zgradili si lahko preberete tukaj.