Ne, niste butasti. Zato imate kljub dohodninski reformi nižjo plačo

Foto: Nik Rovan
Foto: Nik Rovan
Kljub dohodninski reformi so ljudje z nizkimi plačani na slabšem. Nekdo, ki ima 1075 evrov plače ima zdaj devet evrov nižjo plačo kot jo je imel decembra.
Oglej si celoten članek

Medtem ko je bila znižana dohodnina pospremljena s fanfarami, so se prispevki za tiste z nizkimi plačami občutno dvignili povsem na tiho.

Splošna olajšava se je letos s 3500 dvignila 4500 evrov letno, kar se bo poznalo pri višji neto plači, a se je hkrati dvignila minimalna osnova, od katere je treba plačevati prispevke. Nekdo, ki ima minimalno plačo, namreč prispevkov ne plača od minimalne plače 1074,43 evra, ampak od več kot 110 evrov več, kot da bi imel 1181,75 evra plače. Ta znesek je 60 odstotkov lanske povprečne bruto plače.

Pravilo, da se prispevki plačujejo od 60 odstotkov povprečne plače, velja že od leta 2015 in se izvaja pod vsemi vladami, Janševa vlada pa ga je zaradi epidemije ukinila v drugi polovici lanskega leta. Tisti z minimalno plačo so do junija prispevke plačevali od osnove 1113,72 evra, nato pa do konca leta od minimalne plače, ki je znašala 1024,34, kar pomeni 20 evrov manj prispevkov na mesec.

Pri pripravi članka sem spregledal pravilo iz 2. odstavka 152. člena ZPIZ-2, da mora prispevke delavca od razlike med minimalno plačo in 60 odstotki povprečne plače plačati delodajalec. Višji prispevki zaradi višje povprečne plače tako ne znižujejo neto plače delavcev. Za napako se bralcem iskreno opravičujem. 

Janez Zalaznik

152. člen ZPIZ-2

(2) Če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je za zavarovance iz 14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca.

Če upoštevamo to izjemo, so morali tisti na minimalcu v primerjavi z decembrom od plače za marec plačati 35 evrov več prispevkov (če ne bi bilo epidemične izjeme, bi morali plačati 15 evrov več).

Da bi pokazali samo učinek višjih prispevkov, poglejmo primer nekoga, ki ima 1075 evrov plače. Lani decembra je plačal 226 evrov prispevkov, zvišana dohodninska olajšava je znašala 340 evrov, kar pomeni, da je plačal 81 evrov dohodnine. Neto plača za december: 768 evrov.

Zdaj bi pri isti plači plačal 261 evrov prispevkov, zvišana dohodninska olajšava bi znašala 471 evrov, kar pomeni, da bi plačal 55 evrov dohodnine. Neto plača za marec : 759 evrov, torej kljub dohodninski reformi devet evrov manj kot decembra.

Če ne bi bilo epidemijske izjeme pri prispevkih, bi bila primerjava malo drugačna: decembra bi moral plačati 246 evrov prispevkov in 78 evrov dohodnine, neto plača bi bila 751 evrov, marca pa bi dobil 759 evrov, torej osem evrov več.

Če ne bi bilo dohodninske reforme, bi se človeku s 1075 evri bruto plače neto plača znižala za 19 oziroma 13 evrov. Decembra bi dobil 757 evrov (ali 751, če vlada ne bi uvedla izjeme na plačevanje prispevkov od 60 odstotkov povprečne plače), marca pa le 738 evrov.

Ob tem je treba opozoriti, da oseba iz primerjave ni bila deležna učinka 50 evrov višje minimalne plače, tak način primerjave smo namenoma izbrali, da prikažemo učinek višjih prispevkov na neto plačo.

Tako se obračunajo prispevki in dohodnina

Prispevki od bruto plače se plačajo v višini 22,1 odstotka od bruto plače, vendar osnova za obračun prispevkov ne sme biti nižja pod 60 odstotkov povprečne plače. Povedano po domače, tudi če imaš nižjo plačo prispevke plačuješ, kot da bi imel tako visoko.

Za izplačila od 1. 3. 2021 do 31. 7. 2021 je bila najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.113,72 evra. Za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021 oz. za izplačila od 1. 8. 2021 do 31. 01. 2022 znaša najnižja osnova 1.024,24 evra (izjema zaradi epidemije!), od 1. februarja do 28. februarja pa nato spet 1.113,72 evra, saj še ni bila znana povprečna plača za preteklo leto. Za izplačila od 1. 3. 2022 do 28. 2. 2023 znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.181,75 eur.

Tistim z najnižjimi dohodki pripada zvišana splošna olajšava. Formula za izračun mesečne olajšave pri plači je 375,00 + (1.605,12 - 1,40427 x bruto dohodek).

Dohodnina se odmeri od dohodninske osnove. Ta se izračuna tako, da se od bruto plače odštejejo plačani prispevki in olajšave. Pri zgornjih izračunih smo upoštevali samo splošno olajšavo, zvišano zaradi nizkih dohodkov.

janez.zalaznik@styria-media.si

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 14

  • 09:02 3. Maj 2022.

    butasti si tisti ki takšnim razlagam verjamejo. Levica pa je neumna, saj nima prav nobene strokovne analize na realnih podlagah …

  • 08:57 3. Maj 2022.

    pa kaj se mučite z temi minimalci in črnite delo naših ministrstev. zakaj trikrat na dan ne ponovite da si …

  • 08:27 3. Maj 2022.

    Ne maram Janše a ne boste verjeli, ta zakon je bil sprejet pred leti pod levimi vladami in se je …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.