“Krka je v glavnem primerna za kopanje, razen na odseku od središča Novega mesta do jezu pri Mačkovcu,” je na nedavnem posvetu o tem, kdaj bo Krka v celoti primerna za kopanje, povedal Dušan Harlander, direktor novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo. Ob tem je poudaril, da opravljajo zgolj osnovne analize ter da je bila zadnja temeljita analiza narejena pred več kot 20 leti.
2014. |
|
leta naj bi Novo mesto dobilo novo centralno čistilno napravo. |
Kemijsko, fizikalno in mikrobiološko stanje Krke vsako leto pregledajo na 12 točkah od Žužemberka do Brežic. “Tudi tam, kjer je voda primerna za kopanje, ni primerna za pitje, zato je treba biti posebej pazljiv, da vode ne požiramo, saj se lahko okužimo z nevarnimi bakterijami,” je poudaril Harlander.
Življenje izginja
Andrej Hudoklin z novomeške območne enote zavoda za varstvo narave meni, da je živalstvo reke boljši pokazatelj njene čistosti kot biološke in kemične analize. Podatkov o stanju živega sveta v Krki je po njegovih besedah izjemno malo: “Monitoring je vzpostavljen le za nekatere vrste rib, za druge, tudi ogrožene vrste živali, pa še ne. Na srečo je država začela vzpostavljati monitoringe živega sveta v rekah, saj jo k temu zavezujejo tudi evropske direktive, med njimi Natura 2000, kamor je uvrščena tudi reka Krka.”
Nova čistilna naprava |
|
Zamuja. Novomeška centralna čistilna naprava potrebnih rezultatov pri čiščenju odpadnih vod ne dosega. Nova, ki jo nameravajo zgraditi, naj bi k čistosti reke veliko pripomogla. Gradnja 18 milijonov evrov vredne naložbe pa se bo začela z dveletno zamudo zaradi pritožb neizbranih izvajalcev in odločitve državne revizijske komisije, da je treba razpis ponoviti. Gradnja naj bi bila tako končana šele leta 2014. |
Kolikšna škoda je živim bitjem Krke z onesnaževanjem že narejena, je po Hudoklinovih besedah težko oceniti, saj je zaradi pomanjkanja podatkov stanje nekoč in danes nemogoče primerjati. Kot dodaja, so najnevarnejša lokalna onesnaženja, ki lahko izbrišejo celo živalsko ali rastlinsko vrsto, ne da bi sploh vedeli za njen obstoj.
Treba bo vlagati
Glavne težave pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda, s katerimi se srečujejo na novomeški Komunali, so po besedah Igorja Ilarja dotrajana centralna čistilna naprava v Novem mestu, stara, netesna kanalizacija, hidravlično preobremenjeni kanali ter tehnološko zastarela večja črpališča.
“Vseh sedem čistilnih naprav na območju, ki ga pokrivamo, bo v naslednjih letih treba dograditi. V občinah Šentjernej in Škocjan odpadnih voda še ne čistijo. Straški Novoles prav tako ni priključen na javno kanalizacijo,” je o glavnih onesnaževalcih dolenjske lepotice razložil Ilar.