“Cepljenje proti gripi poteka v vseh ambulantah, ki imajo vzpostavljen sistem dobre prakse varnega cepljenja in shranjevanja cepiva, tudi pri izbranih zdravnikih,” je povedala Alenka Kraigher, predstojnica centra za nalezljive bolezni na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).

Cena in datum še neznana
Predlog cene cepljenja vsako leto pripravi IVZ, tako da je enotna po vsej Sloveniji. “Predloga cene za letošnje sezonsko cepljenje IVZ še ni oblikoval,” pravi Alenka Kraigher. Lansko leto je bilo za cepljenje proti gripi treba odšteti 11 evrov, medtem ko so kronični bolniki, mlajši od 18 oziroma starejši od 65 let, plačali šest evrov. Po mnenju Nives Letnar Žbogar, specialistke za higieno z Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, bosta letošnja cena in datum začetka cepljenj znana konec oktobra ali v začetku novembra.

Uradna medicina za cepljenje
Uradna medicina skoraj brez izjeme priporoča cepljenje proti gripi, predvsem zaradi preprečevanja širjenja epidemij. Priporoča se vsem zdravim ljudem brez alergije na cepivo, predvsem pa starejšim in bolnikom s kroničnimi boleznimi. Odsvetuje se ljudem s povišano telesno temperaturo ali akutno boleznijo in nosečnicam v prvih treh mesecih nosečnosti.

Drugačen pogled
Obstajajo pa tudi nasprotniki cepljenja, predvsem zdravilci in privrženci naravne medicine. Portal komplementarne medicine Altermed.org denimo navaja podatke, da 95 odstotkov starejših ljudi, ki se cepijo proti gripi, kljub temu zboli za najmanj eno izmed pljučnih bolezni, skoraj en odstotek pa jih zaradi okužbe umre. Tudi med ljudmi, mlajšimi od 65 let, jih 67 odstotkov v istem letu vseeno zboli za gripo.

Ali priporočate cepljenje proti gripi?
Nives Žbogar, zdravnica, specialistka za higieno: “Cepljenje priporočamo vsem tistim, ki ne želijo zboleti za gripo. V težji obliki prebolevajo gripo otroci, starejši ljudje in tisti s slabšim imunskim sistemom (na primer kronični bolniki; ljudje, ki jemljejo določena zdravila), zato se tem cepljenje še bolj priporoča. Cepljenje se priporoča tudi vsem tistim, ki bi jih prebolevanje gripe lahko dodatno ogrozilo ali povzročilo dodatne zaplete, kot so pljučnice. Ne nazadnje cepljenje priporočamo tudi tistim, ki imajo stike z imunsko oslabelimi in bi lahko nanje prenesli okužbo z virusom gripe. Cepivo ima tudi omejitve, ne zapušča dolgotrajne imunosti in varuje le pred tipi virusa influence, ki so zajeti v cepivu. Zato imajo ljudje, ki so se že večkrat cepili, boljšo zaščito.”

Boris Wakounig, terapevt naravne medicine: ''Vedno je treba preveriti, ali je cepljenje smiselno ali ne. Pri gripi se cepljenje priporoča starostnikom in tistim z oslabljenim imunskim sistemom. Pri zdravem človeku ne vidim potrebe po cepljenju, saj sploh ni nujno, da bo zbolel za gripo. Prav tako cepljenje ne zavaruje pred drugimi, posebno v zimskem času pogosto nastajočimi težavami, kot so prehladi, angine in vnetja. Če nekdo zboli za gripo, je najbolje, da si vzame čas in se pozdravi, saj s tem krepi tudi svoj imunski sistem. Verjetnost okužbe je sicer velika, a možnost resnih zapletov pri okužbi z RNA-virusi je manjša kot en odstotek in s tem skoraj tako visoka, kakor je verjetnost naposrednih zapletov skozi cepiva.”

evrov je lani stalo cepljenje proti gripi, šest evrov pa za kronične bolnike, mlajše od 18 in starejše od 65 let. Poleg zdrave hrane, veliko tekočine in dovolj spanja je za preprečevanje okužb izjemnega pomena tudi gibanje, po možnosti na svežem zraku. Cepljenje proti gripi se po navadi začne konec oktobra po ambulantah z vzpostavljenim
sistemom dobre prakse varnega cepljenja in shranjevanja cepiva.

9 korakov do boljšega imunskega sistema
1. Prehrana. Jejmo veliko svežega sadja in zelenjave, neoluščena žita, beljakovine, jogurt in hrano, bogato z vitaminom C.
2. Spanje. Spimo vsaj sedem ur na noč, sicer močno povečamo možnost obolenj.
3. Aktivnost. Vadimo tri- do petkrat na teden po 45 minut, saj bomo s tem povečali aktivnost imunskih celic. Sem spadajo tudi redni spolni odnosi.
4. Higiena. Če si vsaj petkrat na dan umijemo roke, prepolovimo možnost prehlada in gripe; poleg tega se ne dotikajmo prepogosto obraza, saj s tem lahko v usta vnesemo
bakterije.
5. Tekočina. Zadostna količina vode, nesladkanega čaja ali naravnih sokov preprečuje okužbe.
6. Stres. Poskušajmo se izogibati stresu; če to ni možno, poskrbimo za vsakodnevno sprostitev. Čim več se smejmo in počnimo stvari, ki nas veselijo.
7. Škodljive razvade. Poskusimo opustiti kajenje, saj imajo kadilci višjo stopnjo obolevanja dihal. Ne pretiravajmo z uživanjem alkohola in kave.
8. Glasba. Raziskave so pokazale, da poslušanje najljubše glasbe vsaj pol ure na dan pospeši odzivnost imunskega sistema.
9. Domača žival. Podoben učinek kot glasba ima tudi božanje psa ali mačke približno 20 minut na dan.