"Prisilijo te delati od jutra do večera, pod žgočim soncem, brez dovolj hrane ali vode. Če zavrneš, sledi nasilje. Nekateri moji sodelavci so omedleli zaradi izčrpanosti, drugi so bili zaprti v samici več dni, samo zaradi tega, ker so spregovorili," razlaga Jorge, nekdanji politični zapornik na Kubi. Po poročilu nevladne organizacije Prisoners Defenders, je deset tisoče zapornikov na Kubi prisiljeno v izdelovanje cigar, namenjenih za izvoz v tujino, zlasti v Evropo.
Dobički od izvoza v Evropo so skoraj stoodstotni. Gre za dobičkonosen posel za tuje distributerje in uvoznike, zlasti evropske, ki neposredno ali posredno bogatijo od dela kubanskih zapornikov.
"Za proizvodnjo premoga spimo na polju, brez postelje ali strehe. Pijemo samo umazano vodo iz korita ali od krav na sosednji kmetiji," razlaga drugi zapornik. Po poročilu Prisoners Defenders, je bil leta 2023 premog, proizveden s prisilnim delom, šesti najbolj izvažan kubanski izdelek, zaradi česar je Kuba deveti največji izvozniki premoga na svetu.
Glavne destinacije so Španija, Portugalska, Grčija, Italija in Turčija. Kubanski premog je prisoten v vseh evropskih državah. Zaporniki delajo do 15 ur na dan, razen popoldne ob nedeljah, brez odmorov ali prigrizkov. Plačani so le nekaj več kot šest evrov na mesec, medtem ko civilisti prejmejo okoli sto evrov.
Evropska unija si prizadeva, da po letu 2027 noben izdelek, ki je bil v celoti ali delno izdelan med prisilnim delom, ne bo vstopil na evropsko tržišče. Prisilno delo je obliko dela, pri kateri posameznik ni svoboden v svoji odločitvi, ali bo delo opravljal ali ne. Gre za razmere, ko je oseba prisiljena delati proti svoji volji in ji grozi kazen, izguba pravic, nasilje ali katera od drugih oblik pritiska. Ključni element prisilnega dela je odsotnost izbire in možnosti, da bi oseba delo zapustila brez posledic.
Prisilno delo predstavlja hudo kršitev človekovih pravic in je prepovedano z mednarodnimi konvencijami, zlasti tistimi, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija dela. V praksi se lahko pojavlja v različnih okoljih, na primer pri izkoriščanju migrantov, kjer delodajalci zadržujejo osebne dokumente, grozijo z deportacijo ali izkoriščajo finančno odvisnost delavcev.
Za izvajanje uredbe je v Sloveniji zadolženo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kjer potekajo aktivnosti za pripravo in sprejem nacionalnega izvedbenega predpisa, določitev in uskladitev pristojnih organov ter njihovih nalog, vzpostavitev mehanizmov sodelovanja med organi – inšpektorati, carina, policija, pravosodje, druga ministrstva. Ministrstvo sodeluje v Mreži Unije pri pripravi smernic Evropske komisije in prenosu v prakso, sodeluje pri vzpostavitvi kontaktnih točk za gospodarske subjekte, predvsem za mikro, mala in srednja podjetja, z namenom obveščanja in ozaveščanja.
Pristojnosti, ki jih bodo imeli državni organi za preverjanje uvoza in nadzor nad tem, ali so izdelki na slovenskem trgu proizvedeni s prisilnim delom, še niso razdeljene. Finančna uprava RS (carinski organ) bo pristojna za nadzor pri uvozu in izvozu proizvodov ter za preprečevanje sprostitve v prost promet, kadar bo obstajal prepoznan sum prisilnega dela, pojasnjujejo na ministrstvu.
V primeru, da bo pristojni organ ugotovil kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bo odredil prepoved dajanja proizvodov na trg ali omogočanje njihove dostopnosti na njem, umik proizvodov s trga, prepoved izvoza proizvodov in po potrebi tudi uničenje proizvodov. Sankcije za gospodarske subjekte bodo določene na podlagi smernic Evropske komisije, ki jih mora v skladu z uredbo pripraviti do junija 2026.
sergeja.hadner@styria-media.si
Dediščina fidela.
Zanimivo kako se strinjamo, da bi bilo lahko bolje pri nas v Sloveniji. Pa vendar pozzabljamo, da je članek napisan …
Kakšno pa mislite, da je delo v Avstriji, v vinogradih. Malo si poglejte koliko upokojencev dela celi dan pod milim …