Robert Hrovat (SDS) je dejal, da je osnutek dokaz, da država "izgublja kredibilnost in verodostojnost" zaradi "nedopustne manipulacije s človeškimi usodami". Iz osnutka po njegovem mnenju izhaja "nerazumljiva malomarnost pri obravnavi človekovih pravic". Poudaril je, da je "očitno neki politiki ustrezalo število tako imenovanih izbrisanih, ki je temeljilo na tej malomarnosti".
"Neutemeljeno" povečanje števila tako imenovanih izbrisanih je v letu 2009 po njegovem mnenju posledica nestrokovnega dela ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki naj ne bi upoštevalo dejstva, da informacijski sistem MNZ ni bil usklajen s podatki z upravnih enot. Razlika naj bi bila v osebah, ki so se same odjavile iz registra stalnega prebivalstva. Hrovatu se zdi "nujno, da MNZ poimensko identificira 7.366 oseb", kolikor jih vodi preveč.
"SDS živi v preteklosti"
Na njegove trditve se je že odzvala notranja ministrica Katarina Kresal, ki je dejala, da je postalo jasno, da so izbrisani ena najbolj množičnih kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji. Kljub temu pa "se SDS še vedno ne more sprijazniti, da ji je vlada z rešitvijo tega problema vzela najljubšo igračo. Zato besno išče načine, kako bi se ji maščevala, četudi to pomeni vlaganje kazenskih ovadb." Kresalova meni, da SDS s tem "vsak dan znova dokazuje, da je stranka, ki živi v preteklosti in se hrani iz tega, da ohranja pri življenju zgodbe, ki so nas nekoč delile".
Hrovat za revizijo odločb
Hrovat je svoje ugotovitve strnil v štiri sklepe. Prvi sklep nalaga vladi, naj "opravi revizijo vseh izdanih upravnih odločb, ki se navezujejo na status tako imenovanih izbrisanih oseb". Vlada naj bi izdelala tudi analizo in poročala državnemu zboru o tem, koliko so podatki iz elektronskih evidenc verodostojni kot podlaga za izdajanje upravnih odločb.
Od vlade pričakuje tudi poročilo o vzrokih za neupoštevanje podatkov o izbrisanih iz leta 2002 do 2004 pri štetju v mandatu sedanje vlade ter kateri so vzroki "nestrokovnega in nevestnega dela s strani MNZ".
Končno poročilo naj bi komisija po predlogu sklepa poslala tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu "kot naznanitev suma kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela s predlogom, da se v preiskavi preveri, ali je imelo nevestno delo za posledico oškodovanje državnega proračuna in ali so bili pri nevestnem delu elementi naklepnosti z namenom prikazati število tako imenovanih izbrisanih večje od podatkov, s katerimi je razpolagalo MNZ".