“Po petkovem potresu smo postavili še dva instrumenta, enega kar pri meni doma v Studenem pri Postojni. Dogajanje zdaj merijo trije in kot kažejo, se stanje umirja, možen pa je še kakšen popotresni sunek, ki je prav tako lahko močan,” nam je v ponedeljek pojasnil Renato Vidrih, direktor Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje.

Je preplah med ljudmi, ki so v teh dneh pod vtisom prizorov katastrofalnih posledic potresa na Haitiju, torej odveč? “V naravi se ne da ničesar natančno predvideti, toda instrumenti kažejo, da se tokratna serija, ki je po več kot 20 sunkih od konca decembra dosegla vrh v petek, umirja,” je odgovoril 
Vidrih.

K sreči globok
Postojna po Vidrihovih besedah v preteklosti ni imela močnih potresov, manjši do srednje močni pa se pojavijo vsakih nekaj let. Petkov je bil k sreči razmeroma globok (13 kilometrov pod tlemi), zato so ga čutili od meje z Italijo do Posavja. Če bi bil plitvejši, pa po Vidrihovih besedah poškodbam na slabo zgrajenih objektih ne bi ušli.

Plaz leze brez potresa
Kaj pa nevarnost plazenja? “Potresi lahko povzročajo manjša plazenja. V Posočju je bilo primerov ogromno, ta potres pa je bil prešibek za kaj hujšega,” je dejal Vidrih.

Tudi Marko Hočevar iz družbe Geoinženiring, ki spremlja stanje plazu v vasi Strane pod Nanosom, pravi, da je bil potres prešibak, da bi na tako velikem plazu povzročil vidne spremembe. So pa bolj skrb vzbujajoči podatki celoletnih meritev – samo lani se je plaz Strane premaknil za dodaten centimeter in na objektih povzroča vse večjo škodo.

Prestrašen bralec nas je opozoril tudi na “čudne terence, ki vozijo po Nanosu in nekaj merijo”, a nismo izvedeli, da bi bili kakorkoli povezani s potresom.