Odločitev ameriškega senata, da potrdi predlog zakona o reševanju finančne krize, vreden skupaj 700 milijard dolarjev, je prižgal kanček upanja, da se bo položaj na svetovnih trgih le umiril. O predlogu mora spet odločati še predstavniški dom, ki se je v ponedeljek izrekel proti podobnemu predlogu. Odločitev naj bi bila znana v petek.

Pozitiven odziv ameriškega senata je pozdravil tudi predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Olajšanje je izrazil tudi vodja evroskupine Jean-Claude Juncker, ki pa je dodal, da ne vidi potrebe po podobnem načrtu v Evropi.

PREBERITE ŠE: Resnica o pokojninah l "Iskanje dna je igra norih" l Senat za sanacijo krize l Optimizem se vrača na borze l Gospodarska rast navzdol

Globoka in dolgotrajna recesija

Mednarodni denarni sklad (IMF) je sporočil, da se ZDA zaradi sedanje finančne krize lahko soočijo z globoko in dolgotrajno recesijo. Verjetnost, da bi se to zgodilo v območju evra, je manjša. Negativne novice, kot sta povečanje števila brezposelnih v ZDA in zmanjšanje tovarniških naročil za štiri odstotke, so vplivale na dogajanje na svetovnih borzah.

Obrestna mera ostaja ista
Na finančnih trgih so z zanimanjem spremljali odločitev sveta Evropske centralne banke (ECB) glede obrestne mere, ki je po pričakovanju ostala ista, 4,25 odstotka. Po ocenah analitikov se bo zaradi opozoril ECB o gospodarski negotovosti znižala še letos.

Pada tudi tečaj evra, ki se je v primerjavi z ameriškim dolarjem spustil na najnižjo raven v zadnjem letu. Za en evro je bilo treba zjutraj odšteti 1,3856 dolarja. Pocenila se je tudi cena zahodnoteksaške lahke nafte. Za 159-litrski sod je bilo treba odšteti 94,80 dolarja.

Ukrepi na ukrepe
Potem ko se je na krizo odzvala britanska vlada z odločitvijo, da nacionalizira banko Bradford&Bingley, in ko so se na težave nekaterih evropskih bank odzvale tudi druge evropske vlade, so se za posredovanje države odločili tudi na Irskem. Irska predsednica Mary McAleese je podpisala zakon, ki jamči varnost bančnih vlog šestih irskih bank v naslednjih dveh letih v skupni višini 400 milijard evrov.

V težavah se je znašel tudi ameriški industrijski konglomerat General Electric, ki namerava izdati za 12 milijard dolarjev navadnih delnic in za tri milijarde dolarjev prednostnih delnic. Te prednostne delnice bo kupila družba Berkshire Hathaway, ki je v lasti ameriškega multimilijarderja Warrena Buffetta, ki upa, da si bo podjetje opomoglo.