Neobstoječi otok razburja Mehiko

Foto: Žurnal24 Z zeleno puščico je označena točka, kjer naj bi se v Mehiškem zalivu nahajala Be
Usoda majhnega otočka Bermeja razburja Mehičane. Četudi je omenjeni košček kopnega označen na vseh zemljevidih, ga nikakor ne morejo izslediti.
Oglej si celoten članek

Fantomski otok je toplih morskah vodah ob zvezni obali Jutakan, kjer naj bi se nahajal, že leta 1997 neuspešno iskala ladja mehiške vojne mornarice. 80 kvadratnih kilometrov veliki otok Bermeja je bil jasno označen na vseh zemljevidih. Novembra lani je odbor mehiškega parlamenta pozval strokovnjake, da razčistijo z vprašanjem obstoja otoka.

Zadnji poskus izsleditve fantomskega otoka se je neuspešno iztekel v sredo. Pomanjkanje resursov neuspešnosti misije prav gotovo ni botrovalo, kajti na delu je bila multidisciplinarna ekipa strokovnjakov iz sedmih univerz, ki se je na pot odpravila z raziskovalno ladjo Justo Sierra. Ekipi je iz zraka pomagalo letalo, ki je krožilo nad točno določeno pozicijo, kjer bi moral stati otok: 22 stopinj in 33 minut severne zemljepisne širine ter 91 stopinj in 22 minut zahodne zemljepisne dolžine. Toda kot je v sredo sporočila univerza v mehiški prestolnici (UNAM), ekspedicija ni odkrila niti najmanjše sledi otoka. Zgolj s sedimenti bogato morsko dno.

Gre za vprašanje morske meje
In zakaj je Bermeja sploh tako pomembna? Gre za vprašanje, ali je zunanja meja mehiške morske cone, ki sega 370 kilometrov od obale, pravilno določena. Posledično gre tudi za vprašanje morske meje med ZDA in Mehiko. Član mehiškega senata Alberto Coppola je denimo prepričan, da je obstoj otoka pomemben zato, ker so morske vode okoli njega prav tako del mehiškega teritorija. Če pa je Bermeja zgolj fikcija, potem sta referenčni točki za zunanjo mejo mehiške morske cone otočje Alacranes in otok Cayo Arenas, ki sta bližje obali. Morska na omenjenem območju je bila določena že v dveh mehiško-ameriških sporazumih iz leta 1978 oziroma 2000. Coppola meni, da sporazuma ne ustrezata dejstvom na terenu.

Območje, bogato z nafto
Pri tem pa so aktualne določbe mednarodnega prava pisane na kožo ravno Mehiki. Leta 2007 je Mehika na OZN naslovila zahtevek za dodelitev dodatnih območij Mehiškega zaliva. Strokovnjaki pristojnega gremija so konec marca Mehiki dodelili dele tako imenovanega zahodnega poligona, ki leži na morski meji z ZDA in je od mehiške obale oddaljen še bolj kot otok Bermeja. Mehiški mediji poročajo, da bo neodkritje Bermeje skrčilo ozemlje, za katerega je Mehika leta 2007 podala zahtevek, četudi so meje na tem območju - ki je zelo bogato z nafto - že določene.

Ga je razstrelila CIA?
Sicer pa v Mehiki kroži precej teorij, ki poskušajo pojasniti neobstoj otooka. Nekateri kažejo na podnebne spremembe in dvig morske gladine, pristaši teorij zarote pa krivijo ameriško obveščevalno agencijo CIA, da ga je razstrelila.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.