Nizozemskim raziskovalcem z Univerze Leiden pod vodstvom nevrologinje Alle Vein se je uspelo dokopati do pomembnih podatkov o obremenitvah, ki so jim izpostavljeni ljudje na poti skozi vesolje. Strokovnjaki, ki so izprašanim vesoljcem zagotovili anonimnost, ugotavljajo, da med kopico tegob astronavte teži predvsem ena: napadi glavobola.
Zgodovina astronavtstva šteje že skoraj 50 let in ravno toliko je stara tudi zgodovina zakrivanja manj prijetnih plati življenja astronavtov. O občutku slabosti, ki jih je obhajal pri vstopu na vesoljsko ladjo, o težavah z orientacijo in bruhanjem, o fenomenu svetlobnih strel v očeh, ki je posledica določenih partiklov v kozmičnem sevanju, prvi vesoljci niso želeli govoriti. Delno zaradi strahu, da se bo njihova kariera (pre)hitro končala, delno zaradi prepričanja, da gre za individualne funkcijske motnje organizma.
Prej povsem zdravi ...
Informacije o tako imenovanem vesoljskem glavobolu so Veinova in kolegi dobili le z
zagotovilom najstrožje anonimnosti. Za sodelovanje z znanstveniki se je odločilo 16 astronavtov,
starih od 28 do 58 let, ki so bili na Mednarodni vesoljski ladji (ISS). Devet od njih jih je
bilo v vesolju le kratkoročno, v povprečju 11 dni, ostali pa so bili na misiji v povprečju 200 dni.
Vsi so vesoljsko kariero začeli kot popolnoma zdravi ljudje, ki niso imeli težav z napadi
glavobola.
Kar 12 izprašanih astronavtov je poročalo o težavah z glavobolom. Nekateri so navedli več glavobolov, tako da jih poročilo, objavljeno v britanski publikaciji Cephalalgia, omenja skupno 21. Devet astronavtov je glavobol napadel takoj po njihovem prihodu na ladjo, prav toliko jih je napadel med bivanjem na ladji ISS. Enega je glavobol ujel med zunanjimi deli na ladji, dva pa med pristajanjem.
Glavobol kot samostojna kategorija
Nekateri so bolečine opisali kot
"eksplozivne", drugi pa kot neke vrste
"težak pritisk".
"Bolečine so bile tako močne, da sem se za več dni zavil v spalno vrečo in več ali manj
spal," je zapisal eden od astronavtov. Skupno, so zapisali Veinova in kolegi, je bilo šest
napadov glavobola
"zelo težkih" (very severe), dve tretjini pa
"srednje intenzivnosti" (moderate intensity). Astronavti so težave poskušali odpraviti z
uživanjem tablet.
Strokovnjaki za vesoljsko medicino so bili še do pred kratkim prepričani, da je vesoljski
glavobol poleg slabosti, težav z orientacijo in bruhanja le še en nadaljnji simptom tiste bolezni,
ki prizadene približno polovico vesoljcev po tem, ko vstopijo v breztežnost. Toda nizozemski
znanstveniki predpostavljajo, da pojavljanje glavobola ni povezano z ostalimi navedenimi simptomi,
in dodajajo, da ga je treba obravnavati kot samostojno medicinsko kategorijo. Vesoljski glavobol
naj bi bil povezan z manjšim dotokom krvi v možgane in zmanjšanim deležem kisika v krvi
astronavtov, ki vstopijo v breztežnost.
"Ker raziskave starejšega datuma dokazujejo zadržanost astronavtov pri razkrivanju njihovih
fizičnih problemov na misijah, lahko predpostavimo, da je dejansko pojavljanje glavobola
pogostejše, kot izhaja iz naše študije," je še zapisala Veinova.