Sindikate sem pred slabim mesecem spraševal o prihodkih iz naslova članarin, a mi podatkov niso želeli razkriti. “Gre za podatke interne narave,” so takrat dejali. A nismo se vdali in dostop do bilanc nam je naposled omogočila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Ko jih gledam, si želim, da bi bil tudi sam zaposlen pri katerem od sindikatov. Kljub recesiji namreč za njih krize ni. Na bančnih računih čakajo milijoni, če pa jih slučajno zmanjka, sindikalisti še vedno lahko postanejo kmetje – Semoličeva ZSSS ima namreč zemljišča v vrednosti prek 720 tisoč evrov. Dela torej ne bo zmanjkalo.

Obveščanje
Glede na to, da sindikati finančna sredstva pridobivajo večinoma od članov, je skrajni čas, da poskrbijo za večjo transparentnost poslovanja. Tu ciljam predvsem na obveščanje. Ob hitrem pregledu spletnih strani ugotovimo, da sindikati svoje člane (pre)malo obveščajo. Zakaj sploh imajo spletne strani? Da se kitijo s tem, koliko so jih stale?

Sindikati bi morali (vsaj spodobilo bi se) člane redno obveščati o vseh dogodkih, sestankih, sprejetih sklepih in tudi finančnem stanju. Tega je pred kratkim vzorno razkril Štrukljev učiteljski sindikat. Predstavnik najbogatejšega sindikata (po prihodkih) pa je v objavljenem sporočilu na spletni strani obelodanil tudi svojo bruto in neto plačo. Pozdravljam tovrstna razkritja in pozivam druge sindikate, naj storijo enako.