Zaužitje petih gramov transmaščob našemu zdravju povzroči nekaj podobnega kot pet do deset pokajenih cigaret na dan. Največ teh maščob je v živilih, pri katerih za pripravo uporabijo delno hidrogenirane rastlinske maščobe, transmaščobe, ki jih telo v bistvu sploh ne potrebuje, imajo pa le škodljive učinke.

V teh dneh je Evropska komisija (EK) z enoletno zamudo objavila poročilo o transmaščobah v prehrani Evropejcev, v katerem sicer ugotavlja, da transmaščobe tudi v Evropi predstavljajo zdravstveni problem, vendar ob tem dodaja, da je pred kakršno koli prepovedjo treba zbrati dodatne podatke, ki bodo usmerjali ustrezne politične odločitve v prihodnosti.

Na slovenskih policah jih je vedno več

Vodilni mednarodni strokovnjak s področja omejevanja transmaščob v prehrani, prof. dr. Steen Stendler, ki je med drugih raziskoval tudi v Sloveniji, je neodločnost evropskih funkcionarjev razočarala: "Po štirih letih dela so zaključili z izjavo, da bodo raziskali različne opcije, zbrali dodatne podatke in naredili nove ocene. Poročilo se mi zdi pozitivno le v delu, v katerem navajajo ustreznost zakonodajnega omejevanja trans maščob v prehrani, vendar pa odločitve glede tega žal ni," je poudaril priznani danski profesor, ki je ugotovil, da se je v zadnjih letih število živil s škodljivimi maščobami v naši državi zelo povečalo.  Foto: V. L. Maščobe

Raziskovalci so odvzeli vzorce živil v trgovinah prestolnic številnih držav srednje in jugo-vzhodne Evrope, tudi v Sloveniji in ugotovili, da  je na naših policah iz leta v leto več uvoženih vafljev in piškotov, proizvedenih na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kjer proizvajalci še vedno uporabljajo zastarele postopke izdelave in poceni surovine.

Slovenija bo morala sama ukrepati

"Objavljeno poročilo podaja dokaze, da transmaščobe v EU predstavljajo javni zdravstveni problem, ki ga je treba rešiti," opozarja slovenski prehrambeni strokovnjak dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dodaja, da so v sodelovanju z ministrstvom za zdravje že pripravili raziskovalni projekt, na osnovi katerega bi lahko ukrepali:

Foto: Shutterstock gledanje televizije "Za zdaj dostopni podatki kažejo, da je edini učinkovit ukrep za omejevanje vnosa transmaščob zakonodajna omejitev uporabe delno hidrogeniranih maščob. V okviru raziskovalnega projekta zato nameravamo v kratkem času zbrati najnujnejše podatke o uporabi takih maščob v Sloveniji in usmerjati ustrezne ukrepe. Če dodatni podatki ne bodo prepričali Evropske komisije, da bi uvedla prepoved dodajanja transmaščob v živila na ravni EU, verjamemo, da bo to v kratkem storila Slovenija z ustreznimi nacionalnimi predpisi," je pojasnil Pravst.

Raziskovalni projekt Transmaščobe v živilih in njihov populacijski vnos se bo začel izvajati 1. januarja 2016, saj je Inštitut za nutricionistiko že zagotovil zagonska sredstva za začetek raziskav. upajo tudi na dodatno pomoč države.

Del dohodnine za odpravo transmaščob 

Foto: V. L. Limonini vaflji Da bi raziskava zajela čim večje število vzorcev živil, so na omenjenem inšitutu ustanovili tudi poseben Sklad za preverjanje kakovosti živil, v katerega lahko prebivalci Slovenije donirajo 0,5 odstotka dohodnine. Tisti, ki bi želeli podpreti projekt, morajo o tem obvestiti svoj davčni urad najpozneje do 31. decembra. Ustrezen obrazec je dosegljiv na spletni strani Inštituta za nutricionistiko.

Transmaščobe nevarnejše od nasičenih

Delno hidrogenirano olje ni naravno. Nastane z dodajanjem vodikov rastlinskemu olju, rezultat pa je tako imenovana transmaščoba, ki ima svojevrstno molekulsko strukturo in se v vašem telesu obnaša drugače kot naravna maščoba. Sicer se hidrogenirane maščobe običajno uporabljajo za boljši videz in daljšo uporabnost cenejših margarin, krekerjev, pečenih izdelkov (biskvitov in peciv) in arašidnega masla.

vanda.levstik@zurnal24.si