V pogovoru se je Franc Rode najprej lotil slovenskega parlamenta, saj naj bi bil "eden redkih, če ne celo edini, ki se boji obsoditi diktaturo komunizma. "To pa veliko pove o Sloveniji," je še dodal. Opomnil je, da so na Gorenjskem sprva vsi podpirali OF: "Dokler nismo izvedeli, kdo je v njenem ozadju, in predvsem dokler se niso začeli dogajati zločini. Ljudje, ki niso bili ničesar krivi, pa bi se utegnili v določenem trenutku postaviti proti partiji, so bili likvidirani."

Govor nuncija v Kočevskem rogu

V zvezi z govorom apostolskega nuncija v Kočevskem rogu, na katerega se je odzval tudi predsednik republike Danilo Türk, je Rode pojasnil, da je nunciju poslal pismo, "v katerem sem zapisal, da se popolnoma strinjam s tem, kar je povedal v Kočevskem rogu, in da ne razumem odziva predsednika Türka. Dal sem mu popolno podporo".

Nevedni ateistični otok v Evropi
V pogovoru je spregovoril tudi o položaju verske izobrazbe v slovenskih šolah. "Več ali manj je povsod po Evropi poskrbljeno za versko izobrazbo. Pri nas pa nič. Cerkev ima svoj verouk, država k temu ničesar ne prispeva, ga ne priznava. Ustavno sodišče celo sodi, da bi bilo kakršnokoli priznanje verouka ali vključevanje konfesionalnega verskega pouka v šolski sistem protiustavno," navaja in se sprašuje, ali druge države torej kršijo omenjeno ustavno načelo.

"Vse nekdanje jugoslovanske republike imajo verouk v šolah. Bomo res ostali edini ateistični otok," se sprašuje kardinal. Po njegovi oceni se namreč intelektualna obzorja slovenske mladine zaradi tega "tako nevarno ožijo, da bomo kmalu postali eden najbolj nevednih narodov v Evropi".

Imenovanje Guliča je provokacija
Rode je spregovoril tudi o nedavnemu imenovanju Aleša Guliča za novega direktorja urada za verske skupnosti. Potezo je označil za provokacijo, ki si je niti partija ne bi dovolila. "To imenovanje je neodgovorno," je dejal.

Zadnja leta življenja v Sloveniji
Glede ugibanj o njegovi rezidenci po vrnitvi v Slovenijo, je Rode povedal, da je bilo o tem objavljenih že veliko "neokusnih člankov." Ob tem pa dodaja, da bi bil lahko grad Goričane "ena izmed možnosti, kjer bi preživel zadnja leta svojega življenja. Navsezadnje imam kot nekdanji ljubljanski nadškof to pravico".