“Vedno nas je 600.” “Smo stabilen kolektiv, nekateri se upokojujejo, drugi prihajajo,” kadrovsko politiko opisuje direktor Stane Rožman. Pove, da se za eno delovno mesto z zahtevano srednješolsko izobrazbo poteguje po 400 kandidatov, za visoko izobražene perspektivne kadre pa plače v nuklearki niso tako vabljive, da bi trumoma drli k njim.
“Če upoštevamo novinarsko pravilo, da so samo slabe novice dobre, potem za vas nimamo dobrih novic,” se je na novinarski konferenci pošalil Hrvoje Perharič, član uprave Jedrske elektrarne Krško (Jek). Tudi direktor Stane Rožman priznava, da ni nekih pretresljivih novic, saj proizvodnja teče kot po maslu. Proizvodnjo so presegli, zaustavitev elektrarne ni bilo, načrtujejo tehnološko nadgradnjo v skupni vrednosti okrog sto milijonov evrov, ki naj bi bila končana v treh letih. “Pripravili smo vlogo za podaljšanje delovne dobe elektrarne. Vloga se bo skupaj z neodvisnim strokovnim mnenjem obravnavala prihodnje leto,” napoveduje direktor Rožman.
Problematično odlagališče
Edina resna težava, s katero se ubada Jek, je odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Zmogljivosti začasnega odlagališča bodo kmalu izčrpane, Rožman pa ni optimist in meni, da se gradnja trajnega odlagališča ne bo kmalu začela, in ve, da leta 2013 še ne bo zgrajeno. “Imamo lokacijo, vlada je tik pred tem, da jo odobri, nesprejemljivi pa so dolgotrajni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja,” je nezadovoljen. “Če bo v skladišču zmanjkalo prostora, bomo poiskali dodatne interne rešitve ali kakšne druge ukrepe,” dodaja. Med zadnje uvršča zaustavitev elektrarne, a sam taki rešitvi ni naklonjen.