Nova Evropska komisija, že drugič pod vodstvom Portugalca Joséja Manuela Barrosa, bi morala začeti delati novembra lani, vendar je bil zaradi zamud z Lizbonsko pogodbo podaljšan mandat stari ekipi, ki pa od novembra opravlja le tekoče posle.
Ker nova pogodba Evropskemu parlamentu prinaša okrepljene pristojnosti na številnih področjih, je evropskim poslancem v interesu, da je nova komisija vzpostavljena čim prej, da čim prej stečejo vsi potrebni zakonodajni postopki.
Scenarij iz leta 2004 se ne bo ponovil
Tako tokrat ni pričakovati ponovitve scenarija iz leta 2004, ko je moral Barroso preoblikovati svojo ekipo, ker je parlament nasprotoval italijanskemu kandidatu Buttiglioneju zaradi njegovih spornih stališč do homoseksualcev.
Tudi sicer je Barroso po lekciji iz leta 2004 poskrbel za to, da so kandidati čim manj sporni – med drugim je zagotovil, da je v njej devet žensk, kar je zahteval parlament, ki lahko sicer zaradi enega kandidata zavrne celotno komisijo.
Težavni kandidati
Ob tem velja omeniti, da politični analitiki vendarle izpostavljajo nekaj kandidatov, ki bi lahko imeli težave. Med njimi so Čeh Štefan Füle, Bolgarka Rumjana Želeva, Francoz Michel Barnier, Nemec Günter Oettinger in Romun Dacian Ciolos.
Prav tako je med njimi nova visoka zunanja predstavnica in prva podpredsednica komisije, Britanka Catherine Ashton. Evropski poslanci so jo namreč na prvem izpitu 2. decembra lani opozorili, da januarja od nje pričakujejo več.
Nova komisija naj bi začela delati februarja.