Ministrstvo za okolje do 23. decembra zbira pripombe na osnutek stanovanjskega programa, ki so ga pred dnevi objavili na svoji spletni strani. Sprejemal ga bo parlament v novi sestavi.

Stanovanjski sklad po novem ne bi več spodbujal gradnje, ampak najem. V Sloveniji imamo namreč trideset tisoč stanovanj več kot gospodinjstev. S stimulativnimi ukrepi bi bilo po oceni sklada mogoče na trg najemnih stanovanj hitro spraviti od pet do deset tisoč stanovanj.

Med temi ukrepi je (trikrat) višja obdavčitev praznih stanovanj, fiksna obdavčitev najemnin (zdaj tisti z višjimi dohodki dohodnino plačajo po 41-odstotni stopnji), tisti, ki bi stanovanje oddali vsaj za pet let, pa bi bili davka oproščeni.

Dodatek za višjo najemnino

Če bo program sprejet, bodo ukinjena neprofitna stanovanja. Tisti z nižjimi dohodki bodo morali plačevati tržno najemnino, a bodo od države dobili stanovanjski dodatek. Najemnina za novejše 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje bi se s 185 evrov postopno zvišala na 490 evrov, za starejše pa s 138 na 310 evrov.

Tričlanska družina, ki bi imela manj kot 1.238 evrov neto dohodkov, pa bi dobila 250 evrov stanovanjskega dodatka na mesec. Do dodatka naj bi bilo upravičenih vsaj 19 tisoč najemnikov, zanj pa bi stanovanjski sklad porabil 50 milijonov evrov na leto, vendar bi z višjimi najemninami iztržil več.

Neprofitna najemnina je zdaj v povprečju od dva do trikrat nižja kot tržna, dokler bo tako, neprofitnih stanovanj ne bo nikoli dovolj, ugotavljajo na skladu. Na neprofitna stanovanja se zdaj povprečno čaka okrog pet let; čakajočih je 6.600 gospodinjstev. Ker neprofitna najemnina ne pokriva vseh stroškov, pa nihče ni zainteresiran, da bi stanovanja gradil.