Iz dneva v dan opažamo večjo stisko staršev in otrok, ki k nam prihajajo lačni, opozarja Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste. Po njeni oceni je polovica ljubljanskih otrok lačnih, zaradi stiske je vse več poskusov samomora tudi med otroki. "Ugotavljamo, da so na podeželju otroci preskrbljeni vsaj s hrano," pravi Ogulinova, Ljubljana pa nima močne samooskrbe.

Hrana ne ostaja več

Vse večjo stisko opaža tudi ravnateljica ljubljanske OŠ Savsko naselje Verica Šenica Pavletič: "Vse več je neplačanih položnic za prehrano. Poleg tega otroci posežejo po hrani, ki ostane." Hrana po njenih besedah postaja vse večja vrednota. "Pri nas imamo razdeljevalnico. Od 13.45 lahko vsi otroci pridejo v kuhinjo, in če je kaj ostalo od kosila, to dobijo. Nič ne ostane," opisuje. Dodaja, da opazi tudi, kako so otroci oblečeni. Bistveno več kot včasih zbirajo tudi sredstva za otroke: "S kolegicami prinesemo stvari od svojih otrok, naša psihologinja pa nato diskretno povabi starše, za katere ve, da potrebujejo pomoč."

V brezizhodnem položaju

Nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je zelo prizadel prav družine iz nižjega srednjega razreda, pove Ogulinova: "Ne zmorejo dobiti socialne podpore; ker niso dobili odločbe do recimo letošnjega aprila, so jim šteli dohodek iz leta 2010." Tedaj so imeli zaposlitev, danes nimajo nič in niso upravičeni do ničesar. "Srednji razred je padel v brezno revščine," dodaja.

"To je res, nekateri so se znašli v skrajno brezizhodni situaciji. Tudi občine se na nas obračajo z vprašanji, kako naj jim pomagajo," pravi Anita Caruso, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana. "Lahko jim pomagamo le s hrano, vendar z njo ne morejo plačati položnic," pojasnjuje. Pravi, da je problem v sistemu, ki je ljudi "potisnil v brezizhoden 
položaj".

Država poskrbi za otroke

"Ali je res tako kritično, bi težko odgovoril. Na splošno je stanje tako, da je več ljudi v stiski in se trudi preživeti," o tem, da je v Ljubljani vse več otrok lačnih, pravi Štefan Lepoša, direktor Centra za socialno delo Vič Rudnik. Uslužbenka drugega ljubljanskega centra za socialno delo pa verjame, da država še ima inštrumente, s katerimi bo poskrbela, da otroci ne bodo lačni. Meni tudi, da je zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev zmanjšal družinske proračune, vendar je posegel v pravo smer, ker je najmanj vzel tistim, ki imajo manj, več pa tistim, ki imajo več.

"Res se je zakonodaja nekoliko zaostrila, vendar predvsem v smislu preprečevanja zlorab in doslednejšega zajemanja premoženja, po drugi strani pa so se nekateri transferji, namenjeni socialno najbolj ogroženim tudi povečali," pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Menijo tudi, da nova zakonodaja ni poslabšala položaja socialno najbolj ogroženih skupin, ocena o polovici lačnih ljubljanskih otrok pa se jim zdi pretirana.

Preberite tudi komentar Bojijo se začetka šolskega leta.