Zdaj se resno govori o možnosti referenduma za šesti blok. Kako to komentirate?

V projekt smo prepričani, vložili smo že prek 120 milijonov evrov. Referendumsko vprašanje bi lahko bilo tudi, ali naj se ustavi proizvodnja v Šoštanju. S ceno prek sto evrov na starih blokih smo nekonkurenčni. Tako Šoštanja ne bi bilo več.

V Evropi termoelekrarn ne gradijo več, razen tam, kjer so dnevni kopi. Zakaj gradimo pri nas?

Nemci so in še posodabljajo čez 20 premogovnih elektrarn, ki bodo do leta 2012 začele obratovati, mi pa za njimi zaostajamo.

Tako bomo plačevali več za CO2 in posledično bomo nekonkurenčni. Elektrarne z boljšimi izkoristki so omogočili novi materiali, ki se uporabljajo od leta 2004. Tudi preostale vzhodne države počasi dojemajo vlogo boljših izkoristkov; pripravljajo se že projekti v Tuzli, Obrenovcu, Romuniji, Bolgariji ... Kdor hoče biti konkurenčen, mora iti v to. S slabšim izkoristkom si 30 odstotkov dražji.

So pa to projekti dnevnega kopa.

Da, cena premoga pri dnevnem kopu je okrog dva evra. Velenjski lignit je malo dražji, vendar še konkurenčen, kar je nujen pogoj za uspešno investicijo v šesti blok.

Je kdo videl študijo o upravičenosti šestega bloka? Menda je na ministrstvu niso videli niti nadzorniki. Jo je nadzorni svet Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) videl?

Seveda.

Pa ministrstvo za gospodarstvo?

Z njimi veliko sodelujemo, ampak naš lastnik je HSE.

Stojite za ceno 1,1 milijarde evrov za šesti blok?

Danes ja.

Kaj jo lahko spremeni in koliko? Nekateri namigujejo, da bo investicija bistveno dražja.

Tržni dejavniki, vendar ocenjujem, da ne za več kot deset ali 15 milijonov. Če bo toliko višja, verjamem, da nam boste oprostili.

(Smeh) Kruto, kaj ne. Ko grem v Hervis, pa gledam kapo, ki stane sedem evrov, in grem pogledat še v Intersport, če je tam šest in pol.

Kako ste lahko šli v projekt, če ni zagotovljenega denarja?

Saj je. HSE nas bo dokapitaliziral s 300 milijoni, sto jih zagotovimo sami. Z Evropsko investicijsko banko (EIB) smo leta 2007 podpisali pogodbo za 350 milijonov evrov posojila, zdaj se usklajujemo še za dodatnih 200 milijonov. Z Evropsko banko za rekonstrukcijo in razvoj (EBRD) smo podpisali pismo o nameri do 250 in še sindicirano posojilo do 350 milijonov evrov. Trudimo se čim bolj optimirati finančno konstrukcijo in s tem stroške financiranja. Priznam, da bi finančno konstrukcijo še izboljšal vstop Gen Energije v naš projekt.

(Dolga tišina) Včasih bi se morali še več pogovarjati. Že junija lani je minister Matej Lahovnik na sestanku Gena, Teša in HSE rekel, naj se poslovno kar najbolj korektno dogovorimo, saj bo v nasprotnem primeru pač potrebna združitev.

Kaj vas trenutno najbolj skrbi?

Za EIB rabiš bančno garancijo, ta pa stane. Najdražje je, če potrebuješ stoodstotno, najboljša možnost pa je, da dobiš 80 odstotkov poroštva države. Za teh 80 odstotkov pa je treba iti pa v parlament. Zaradi tega bi lahko bil potreben referendum.

Si upate iti v parlament?

Ja. Ali te slečejo ali pa ne. Druge možnosti ni. Skrajni rok za potrditev teh poroštev je začetek naslednjega leta.

Kako odgovarjate tistim, ki menijo, da bo šesti blok požrl ves naložbeni potencial za nadaljnjih 20 let?

To je napačen podatek. Dobički HSE in Gen energije v zadnjih petih letih so od 120 do 200 milijonov evrov na leto. Prepričan sem, da lahko slovenska energetika zloži skupaj denar za šesti blok in za drugi blok Jedrske elektrarne Krško (Jek). Po letu 2025 se začne proizvodnja v Tešu zmanjševati, če nuklearke ne bo, bo Slovenija brez energije.

Jamčite, da bo Teš delal pod tržnimi pogoji?

Da. S trapeznim načinom obratovanja bo delal pod tržno ceno.

Kakšna bo cena elektrike na generatorju?

Z vsemi stroški, tudi za financiranje in CO2 kupone bo povprečna cena pod 60 evrov za megavatno uro.

Če odštejemo 17 evrov za kupon CO2 in optimističnih 16 za financiranje, potem smo skoraj na isti ceni kot je cena elektrike iz Jeka. Je to možno?

Vse energije konec koncev enako stanejo, če ne, bi imeli samo še nuklearke ali plinske elektrarne.

Je pa surovina v nuklearki cenejša, kajne?

Ja, ampak je jedrska varnost dražja. In prav je tako.

Bo Slovenija v temi, če ne bo šestega bloka?

Upam, da ne. Že zdaj smo 30-odstotno odvisni od uvoza. Brez šestega bloka pa bi se ta uvozna odvisnost povečala na čez 50 odstotkov. Neumno bi bilo zapustiti energetsko lokacijo v ŠoŠtanju, saj imamo tukaj energent, dovolj vode za hlajenje, daljnovode, znanje ...

Veliko se govori o trojni vlogi Franca Križaniča. Za vas je delal študije, bil je nadzornik HSE, zdaj pa je še minister za finance.

Študijo smo dali delati tja, kjer se je vedno delala. Zdaj je pač eden od izdelovalcev študije finančni minister. Kaj naj? Spomnim pa se tudi, da Križanič o projektu ni glasoval na nadzornem svetu, ker je delal študijo.

Ali ni sporno, da je podjetje CEE sodelovalo pri pripravi razpisne dokumentacije, potem pa sta bila izbrana Alstom, ki ga CEE zastopa in Dob inženiring, ki je četrtinski lastnik CEE?

Ne. Včasih se je prek uvoznih podjetij izvajalo vecino poslov. Eno izmed njih je bilo tudi Sol Intercontinental, ki je v lasti gospoda Petra Kotarja. Zdaj ima to podjetje s Teš med deset in 20 tisoč evri prometa na leto. Res je, da je gospod Kotar večinski lastnik CEE, ki pa ni Alstomov posrednik za glavno tehnološko opremo šestega bloka. V Šoštanju je ves čas okrog deset inženirjev iz CEE, ki so izkušen kader. Skupaj z njimi smo pripravili projektno dokumentacijo, pri pogajanjih in vrednotenju pa jih ni bilo zraven.

Vendar po naših informacijah obstaja uredba, iz katere je razvidno, da je CEE sodeloval tudi pri izboru izvajalca.

Komisija, ki je izbirala, je za tehnološka vprašanja kot svetovalca izbrala dva strokovnjaka iz CEE.

Če bi dala Hitachi in Siemens dobro ponudbo, bi izbrali njih. Toda Hitachi na kotlovskem področju ni upošteval razpisnih pogojev in drugačna odločitev ni mogla pasti. Naj pristojni pridejo in pregledajo dokumentacijo, da bo enkrat te zgodbe konec.

Kje ste dobili denar za prva plačila Alstomu?

Ko smo morali plačati 25 milijonov evrov rezervacije za opremo, sem prosil Damijana Koletnika (direktorja HSE in Dravskih elektrarn Maribor (Dem), op. p), če mi lahko Dem posodijo denar. Dvakrat, trikrat se mi je oglasil, potem pa se ni več javljal na telefon. Takrat nisem vedel, da ima ta denar v Zvonu. Tako smo morali dati tuji banki 6,5 procenta od 25 milijonov, da smo plačali rezervacijo. To se mi ne zdi normalno, še manj pa gospodarno. Zdaj je Viljem Pozeb (direktor Dema, op. p.) naredil največji korak v sodelovanju med Tešom in Demom. Alstomu smo morali plačati 80,8 milijona evrov. Od tega je treba plačati DDV, kar znese 16 milijonov evrov, in sicer v 30 dneh, država pa ga vrne v 90 dneh. Če denarja nimaš, moraš za 60 dni najeti posojilo. Spet sem šel do Pozeba, in ga prosil, naj posodi denar. Dali nam bodo deset milijonov evrov po predpisani obrestni meri in denar za obresti ne bo šel iz sistema.

Zakaj je Koletnik denar naložil v Zvon? Za nakup Petrola?

Ja. Fantje so obvladali celo zgodbo. Proizvodnjo električne energije iz Jeka in iz Dema so imeli namen združiti. Nemški RWE bi vstopil skozi predrago opremo za šesti blok in postal Tešov lastnik. Toda zmotili so se.

Mladi ste in že devet let direktor. Kdo so vaši politični botri? S kom ste si najbližje, z Ivanom Atelškom, Jožetom Zagožnom, Gregorjem Golobičem, Lahovnikom?

Atelšek je ustanovil Gorenje. Mislim, da je spoštovanja vreden človek, ki je postavil firmo. Pri nas je bil prvi nadzornik. Ni mu bilo jasno, kako lahko načrtujemo izgubo, tako je udaril po tej mizi, da sem mislil, da se bo zlomila ... Ko sem leta 2001 kandidiral za direktorja, sem poklical svojega najstarejšega bratranca Petra Tevža. Videvala sva se vsaka štiri, pet let na pokopališču, sicer ne. On je bil takrat kar v dobrih odnosih z Golobičem. Poklical sem ga v ponedeljek, rekel je, da se lahko dobiva šele naslednjo sredo ob 11. uri. Vprašal me je, kaj je tema. Malo sem zajecljal, da bi bil rad direktor, pa je rekel, da če je tako, naj pridem kar naslednji dan ob pol sedmih zjutraj. Iz tega se je potem razvila zgodba, da sem Golobičev bratranec. Da bi imel botre? Z vsakim se odprto pogovarjam.