“Danes sem tu zadnjič, in to po 38 letih delovne dobe. Kaj bom zdaj, ne vem,” je za Žurnal24 dejal 58-letni Ismed Imamovič, ki je z vrečko v roki – v njej je bila delovna obleka, ki jo je moral vrniti – čakal, da se bodo odprla vrata podjetja, v katerem je pustil vso svojo mladost.
V četrtek je namreč vseh 150 delavcev zdaj že nekdanjega podjetja Gradis prišlo po obvestila o odpovedi delovnega razmerja, s katerimi se bodo lahko po 15 dneh kot brezposelni prijavili na zavod za zaposlovanje in uveljavljali pravice iz jamstvenega sklada.
Brez prazničnih dobrot
“Najbolj mi je hudo, ker se za praznike ne bom vrnil domov s kupom dobrot. Ni denarja. Niti za sveče, da bi jih prižgali, nimamo,” nam je dejal Ivan Poligar iz Medžimurja, ki je v Gradisu delal od leta 1965. “Saj ne moremo nič pomagati, znajti se bomo morali vsak po svoje,” je dodal Fadil Ahmetovič. “Vsa čast pa Rdečemu križu, oni so nas rešili, da nismo bili lačni,” je pripomnil Meho Karahasanović in na vprašanje, kaj so naredili z moko, odgovoril: “Skuhali smo si vse, kar smo dobili, pa palačinke smo si pekli.”
“Žalostni smo, ker smo se lani vsi strinjali, da se nam plače znižajo, in šli na 36-urni delovnik, čeprav smo še naprej delali od 10 do 12 ur. Samo zato, da bi podjetju pomagali, zdaj pa imamo tole za zahvalo,” je razočaran dodal Karahasanović.
Kot je pojasnil stečajni upravitelj Janez Golob, ki ga je imenovalo sodišče in je pred tem vodil prisilno poravnavo, ima Gradis v stečaju hčerinsko podjetje Gradis hiše, ki ima v Komendi 20 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in na njem nekaj hiš; tri dokončane, devet pa zgrajenih do tretje faze. “To podjetje ima še enega – Gradis gradnje. To so naložbe, ki jih moram v stečaju prodati, zato tega, kaj se bo dogajalo s hčerinskima podjetjema, za zdaj še ne vem,” je pojasnil Golob.
S ponedeljkom pa začne teči rok za prijavo vseh terjatev. Upniki imajo za to 90 dni časa.
Niso imeli niti za sveče
Gradis. Delavci še zadnjič prišli na upravo, a ne po plače, temveč po odpovedi.