"Niso vsi Dončič, je pa veliko košarkarjev. Iz obstoječih zdravnikov na primarni ravni moramo potegniti kar se da največ. Organizirati se moramo tako, da bo pacienti deležni najboljše oskrbe," stanje med družinskimi zdravniki opisuje Rok Ravnikar, družinski zdravnik in predsednik Odbora za osnovno dejavnost ZZS.

"Rezerve v zdravniškem času so zelo velike"

Ravnikar poudarja, da je med obstoječimi zdravniki družinske medicine potrebno narediti največ, kar je mogoče. V uvozu zdravnikov iz drugih držav ne vidi rešitve. "Zdravnike je potrebno razbremeniti bremen administrativnih postopkov, ki ne zahtevajo diplome ali specializacije, bodisi s prenosom na druge institucije ali z dodatnim kadrom v ambulanti," pravi Ravnikar in poudarja, da v večini ambulant še vedno delata en zdravnik in medicinska sestra. "Rezerve v zdravniškem času so zelo velike," pred posvetom v primarnem zdravstvu, kjer bodo predstavljene dobre prakse ginekologije, pediatrije in družinske medicine, poudarja Ravnikar. 

"Potreben je ambiciozen in korenit poseg"

"Izzivi so veliki, problemi so veliki, ker se je dolgo odlašalo," pravi Ravnikar in opozarja na številne odhode zdravnikov v tujino. "Potegniti je treba zasilno zavoro, da se ustavijo odhodi osebja, rešitve so znane," svetuje novi vladi. Prve rešitve pričakuje že v interventnem zakonu za zdravstvo, ki naj bi ga vlada Roberta Goloba predstavila že jutri. 

V zdravstvu se 15 let dogaja prosti pad, mali popravki ne bodo dovolj, potreben je ambiciozen, korenit poseg. "Potrebovali bi tudi politični know-how, da je politika sposobna probleme rešiti na politični način," pravi Ravnikar. Prepričan je, da bi zdravniki ob razbremenitvi administrativnih del lahko povečali tudi glavarinski količnik pacientov. "Vendar ne bo šlo čez noč," dodaja. 

Problem mladostnikov, ki nimajo več pediatra

Tudi Bernarda Vogrin, pediatrinja in šolska zdravnica v Lenartu je prepričana, da bi z dodatnimi sredstvi lahko uspeli narediti nekaj, kar jim v njihovi občini, predvsem zaradi velikega angažmaja pediatrov že uspeva: zagotoviti oskrbo za tiste otroke, ki živijo v deprivilegiranih in oddaljenih področjih.

Vogrinova izpostavlja tudi slabo oskrbo mladostnikov, starih 18 let in več, ki jih pediater več ne obravnava. Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov večkrat sploh ne pridejo do zdravnika. "Rešitev je treba iskati na državni ravni, ohraniti uspešen sistem delovanja pediatrov in ga nadgraditi. Potrebujemo razumevanje ministrstva za zdravje in NIJZ, če ne bomo zagotovili dotoka mladih zdravnikov, se bo ta služba porušila," pravi Vogrinova.

Na primarni ravni se reši približno 80 % zdravstvenih težav bolnikov. Ginekologija, pediatrija in družinska medicina pa so že vrsto let med kadrovsko in finančno najbolj podhranjenimi deli zdravstva.

"Poskenirano imamo celotno populacijo otrok, vendar teh podatkov ne izkoriščamo"

98 odstotkov otrok redno opravlja sistematske preglede, kar je vir številnih podatkov in kazalcev, vendar pa ministrstvo in NIJZ nista uredila centralne komunikacije na pediatriji. "Sistematski pregledi zajamejo celotno populacijo, celotno populacijo otrok imamo poskenirano, na državni ravni pa prepozno zaznavamo probleme," poudarja Vogrinova. 

"Treba je nadaljevati tam, kjer je ostal prejšnji minister. Minister Poklukar je aprila podpisal novelo pravilnika, na katero smo čakali 20 let in bi urejal preventivno varstvo v pediatriji. Potem se ni zgodilo nič, pravilnik je ostal mrtva črka na papirju, ministrstvo za zdravje in ZZZS za izvajanje pravilnika nista uspela zagotoviti financ," razlaga Vogrinova. "Pričakujemo, da bo novi minister odprl aneks 2 in zagotovil financiranje."

Čim prej do e-kartona

Prepričana je, da bi z uvedbo elektronskega kartona, ki ga nekatere države že imajo in daje odlične rezultate, zlahka oskrbeli več malih pacientov, poleg tega pa bi v nekaj desetletjih imeli elektronsko vodeno vso populacijo. "To je velik zaklad," poudarja in upa, da se bo kmalu našel denar za uvedbo e-kartona.