V študiji, ki je zajela več kot 4.000 ljudi, je inteligenčni kvocient razložil več kot 20 odstotkov razlike v smrtnosti med višjimi in nižjimi družbenogospodarskimi skupinami.

Dr. David Batty, ki je vodil raziskavo, je povedal, da je bilo že prej znano, da so ljudje iz revnejših slojev slabšega zdravja in ponavadi umirajo prej zaradi bolezni srca, raka in nesreč. "Okolje in z zdravjen povezana tveganja kot so kajenje, prehrana in fizične aktivnosti, lahko pojasnijo nekatere razlik emed umrljivostjo, ne pa vseh," je dejal Batty. To pomeni, da je potrebno upoštevati psihološke faktorje in da je eden od teh inteligenca oziroma kognitivna funkcija, splošno znana kot inteligenčni kvocient.

Raziskovalci pod vodstvom dr. Battyja so preučeval skupino 4.289 nekdanjih ameriških vojakov iz vseh družbenih slojev. Kot so pokazale že pretekle raziskave se je tudi tokrat potrdilo, da je tveganje za srčne bolezni višje pri tistih z nižjim dohodkom in izobrazbo. Ko pa so upoštevali še IQ, je ta pojasnil 23 odstotkov razlik v smrtnosti med bogatejšimi in revnejšimi, poroča BBC.

Za to obstaja več razlag; nizki IQ je lahko le znak slabega zdravja oz. inteligenca vodi do boljšega znanja o tem, kako ohraniti dobro zdravje.

Ne glede na to, katera razlaga je pravilna, dr. Batty meni, da bi smorali pri pripravi javnih zdravstvenih kamapnj bolj upoštevati IQ javnosti in narediti reklame, ki oglašujejo zdravo življenje lažje razumljive.