Vlada je kot enega od ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja ljudi z nizkimi dohodki sprejela
predlog novele zakona o dohodnini. Ta poleg splošne olajšave, ki za leto 2008 za vse zavezance
znaša nekaj manj kot 3000 evrov, uvaja še dodatno splošno olajšavo, določeno v dveh višinah.
Dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki do višine 6800 evrov na leto bo
znašala 2000 evrov na leto, za zavezance z dohodki med 6801 in 9000 evrov pa 1000 evrov na leto.
Skupaj s splošno olajšavo bo tako zavezancem z dohodki do višine 6800 evrov za letos priznana
olajšava v skupni višini 4959,60 evra, tistim z dohodki do 9000 evrov na leto pa v višini 3959,60
evra. Zavezancem z višjimi dohodki pa bo priznana zdaj veljavna splošna olajšava v višini 2959,60
evra.
Semolič: Izboljšanje stanja odvisno od delodajalcev
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Dušan Semolič je za
zurnal24.si povedal, da je dobrodošlo vsako dejanje vlade, ki naj bi olajšalo
življenje ljudi, kot so v tem primeru nižji davki. Opozarja pa, da imajo od sprememb pogosto
največjo korist delodajalci oziroma lastniki kapitala. Plače se zaposlenim namreč nikoli ne
dvignejo samodejno. Semolič tako upa, da bo to sporočilo vlade vplivalo predvsem na delodajalce, ki
naj naredijo, kar od njih zahtevajo sindikati – da bi se odpovedali delu dobička in pomagali
dvigniti ali vsaj ohraniti delavski standard.
Predsednik ZSSS torej želi, da bi bila sprememba zakona predvsem spodbuda delodajalcem k
izboljšanju stanja in ne alibi, da se povečuje socialna podpora, s čimer delavci ob plačah
postajajo reveži.
PS Zares za znižanje davčne stopnje in draginjski dodatek
Vodja poslanske skupine Zares
Matej Lahovnik je pozdravil odločitev vlade, da z novelo zakona o dohodnini
poskuša reševati položaj ljudi z najnižjimi dohodki. Vendar pa se je po njegovih besedah tega
lotila precej nespretno, zato je predlagal, da bi znižali davčne stopnje v najnižjih razredih in
zanje uvedli draginjski dodatek. Po Lahovnikovem mnenju se je življenjska raven tistih z najnižjimi
dohodki precej poslabšala:
"Priča smo skoraj šestodstotni inflaciji. Težava pa je v tem, da se dražijo predvsem nujne
življenjske dobrine (hrana in energija), za katere tisti z najnižjimi dohodki dajejo tudi največji
delež svojih dohodkov."
Vlada tudi za dvig otroškega dodatka
Vlada je pripravila tudi novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih, ki ga državnemu zboru predlaga v sprejem po nujnem postopku. Vlada s tem želi zaradi
zadnjih podražitev življenjskih potrebščin izboljšati finančni položaj družin ter zmanjšati
morebitno tveganje za povečanje revščine in socialne izključenosti otrok.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve
Marjeta Cotman je pojasnila, da se višina otroškega dodatka nominalno povišuje za
8,4 odstotka za vse upravičence, ki jih je približno 400.000. Za dvig otroškega dodatka bo vlada iz
državnega proračuna porabila 30 milijonov evrov, povišanje pa bo ne glede na datum sprejema začelo
veljati že od letošnjega 1. januarja.
Vlada o Triglavu po usklajevanju
Vlada pa ni obravnavala predlogov dveh zakonov, s katerima naj bi zaustavili
postopek uvrstitve delnic
Zavarovalnice Triglav na
borzo ter določili način prodaje delnic zavarovalnice.
Nižji davki za ljudi z nizkimi dohodki
Vlada je sprejela predlog novele zakona o dohodnini, ki poleg splošne davčne olajšave predvideva še dodatno za zavezance z nizkimi dohodki. Sindikati menijo, da je izboljšanje stanja bolj odvisno od delodajalcev.