Devetdeset odstotkov te krize predstavlja strah ljudi, ostalo pa prilagajanje padcu vrednosti delnic, ki so bile prenapihnjene. France Križanič

Minister za finance France Križanič dodaja, da se banke konverzije terjatev v lastniške deleže otepajo, ne samo zato, ker upravljanje podjetij ni njihova dejavnost, ampak zlasti, ker se bojijo poslabšanja svojih bilanc in padca kapitala ter posledično kapitalske ustreznosti. NLB, ki razpolaga z več kot milijardo sredstev naše zakladnice in ji pomagamo s finančnimi ukrepi, si zato enostavno ne more privoščiti, da prek obvodov financira menedžerske odkupe.

Pomoč bolnim podjetjem
Kot je v intervjuju pojasnil minister, Kapitalska družba pripravlja projekt ustanovitve hčerinske Družbe za prestrukturiranje in svetovanje, na katero bo prenesla svoja bolna podjetja. Od lastnikov podjetij, ki se bodo znašla v stečaju, bo ta družba prevzemala terjatve in premoženje. Ustanovitev posebne družbe je bila nujna zato, da se ne bi okužilo drugo premoženje Kapitalske družbe, ki je namenjeno financiranju pokojninske blagajne.

Država bi lahko kupila le četrtino Mercatorja
Možnost, da bi država odkupila Mercatorjev delež, je treba preučiti, meni minister. "Ampak kupila bi lahko zgolj četrtino. Če bi odkupila polovico, bi namreč s tem legalizirala goljufijo, s katero sta Pivovarna Laško in Istrabenz leta 2005 kupila državni delež Mercatorja," izpostavlja Križanič.

Gorenju sto milijonov evrov
V zvezi s pomočjo Gorenju minister pričakuje, da bo podjetje dobilo dovolj veliko posojilo, da bo imelo dovolj obratnih sredstev za preživetje krize, in razvojne spodbude, deloma iz rebalansa proračuna in deloma iz posojila Evropske investicijske banke. Za slednje morajo v Gorenju še pripraviti osnove za projekt, saj so posojila Evropske investicijske banke načeloma namenjena avtomobilskemu grozdu. Avtomobilski grozd bo predvidoma dobil okoli sto milijonov evrov, Cimos in Hidria tudi vsak po sto milijonov evrov, približno toliko pa tudi Gorenje.