Da se je banka znašla globoko v rdečih številkah, so po mnenju prvega moža NLB Boža Jašoviča krive "visoko oblikovane oslabitve kreditnega portfelja in dodatno še slabitve vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, prejetih kot plačilo za terjatve". Z drugimi besedami, NLB so v izgubo pahnile tvegana posojila za tako imenovane tajkunske posle.

Poslovanje v letošnjem in prihodnjem letu bo po navedbah vodstva še naprej precej odvisno od "intenzitete globalne gospodarske krize, recesije v Evropi in posledičnih učinkov na trgih, na katerih je skupina prisotna."

Za prihodnost NLB je pomembna tudi odločitev o dokapitalizaciji, ki naj bi padla v naslednjih nekaj tednih. Za zdaj še ni znano, kdo bo v banko vložil 400 milijonov evrov, ki bi bili po mnenju prvega nadzornika Marka Simonetija potrebni za uspešno poslovanje družbe. Šef NLB Jašovič sicer ocenjuje, da bi NLB potrebovala okoli 600 milijonov evrov.

Še vedno ni jasno, ali bo pri dokapitalizaciji sodelovala država, ki prek Kada, Soda in državnih družb obvladuje okoli 48 odstotkov NLB, ali se nameravajo vladni možje odločiti, da bodo državni delež zmanjšali na 25 odstotkov in eno delnico NLB. Tudi belgijska KBC, ki ima v lasti 30,6 odstotka delnic NLB, svojih načrtov ni razkrila. Vprašanje pa je tudi, ali bo pri dokapitalizaciji sodelovala Evropska banka za obnovo in razvoj.