Lastniki NLB, med katerimi ima država neposredno in posredno prek Soda, Kapitalske družbe (Kad) ter Zavarovalnice Triglav malenkost več kot 90-odstotni lastniški delež, tako niso glasovali o prvotnem nasprotnem predlogu Soda in Kada, po katerem bi se dokapitalizacija izpeljala z enkratnimi denarnimi vložki. Tega so namreč predlagatelji umaknili.

Ne 367,2 milijona, 500 milijonov evrov

Je pa Sod zvišal višino dokapitalizacije, ki je bila sprva po predlogu uprave in nadzornega sveta (NS) za dokapitalizacijo z odobrenim kapitalom predvidena pri 367,2 milijona evrov. Uprava ima tako zdaj v roku petih let po današnji skupščini pooblastilo, da osnovni kapital banke enkrat poveča za največ 500 milijonov evrov, in to zgolj za zadostitev zahtev po kapitalski ustreznosti.

Uprava lahko ob soglasju nadzornikov odloči tudi o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev, če delnice vpiše država ali z njo povezane osebe in če s tem soglaša NS.

Dokapitalizacija z javnimi sredstvi

Skoraj gotovo je, da se bo dokapitalizacija izpeljala z javnimi sredstvi, še posebno ker gre za del ukrepov za krepitev stabilnosti NLB, katerih del je tudi prenos sredstev na tako imenovano slabo banko.

To povečanje naj bi skupaj z drugimi predvidenimi ukrepi, na katerih dela banka sama, tako zadoščalo za krepitev kapitalske ustreznosti, kot ga zahteva Banka Slovenije.

Zadnja državna pomoč?

V banki so že večkrat poudarili, da tokratna dokapitalizacija, že tretja v času krize, predstavlja ključni mejnik v razvoju banke. Skupaj s prenosom sredstev na slabo banko in prenovo banke naj bi banka v prihodnje poslovala vzdržno in tako ne bi več potrebovala državne pomoči.

Država predlagala svoje kandidate in tujce pometala iz NS

Skupščina NLB je odločala tudi o novem NS. Ta je po skupščinskem predlogu zmanjšan z 11 na osem članov. Nadzornike je predlagal Sod in ne NS banke.

V NS bodo tako v novem mandatu sedeli direktor Združenja bank Slovenije in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, Goran Katušin, Gorazd Podbevšek, Sergeja Slapničar, Tit A. Erker, Miha Košak in Uroš Ivanc.

NS je medtem predlagal, naj se izglasujejo obstoječi člani Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Gael de Pontbriand in Marianne Okland, pridružili pa naj bi se jim Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen.

Netransparentna izbira?

Marianne Okland je po skupščini dejala, da je razočarana nad netransparentnostjo izbire nadzornikov. "V Sloveniji se očitno ne da biti neodvisen, in to me žalosti," je povedala odstavljena nadzornica. Dejala je, da jo preseneča, da med novimi imeni ni nobenega tujca z izkušnjami pri sanaciji bank, kakršne ima denimo sama ali dosedanji prvi nadzornik Stephan Wilcke. Prav tako je rekla, da so zdajšnji nadzorniki dobili informacijo o novih imenih šele danes, kar kaže na skrajno neprofesionalno držo in "očitno ni nobene volje, da se v Sloveniji kaj spremeni".

Prav tako je razočaran dosedanji predsednik NS Sašo Cunder: "Če se uveljavljene mednarodne strokovnjake s takšnimi izkušnjami in življenjepisom najprej diskreditira in nato odslovi, potem Slovenija ni na dobri poti."

Predsednik uprave Janko Medja pa je dejal, da mu je žal, da z zdajšnjimi nadzorniki ne bo več sodeloval, da pa si uprava ne more izbirati nadzornikov. Na vprašanje, ali spremembe v NS pomenijo tudi spremembe uprave, pa je odgovoril, da je to vprašanje za nadzornike.