Draška Veselinoviča, ki danes prevzema vodenje uprave NLB, je nadzorni svet za predsednika uprave NLB imenoval 19. decembra lani. Prepričal naj bi jih s svojim razmišljanjem o zagotavljanju stabilnosti poslovanja banke in izpostavitvijo prednostne naloge obvladovanja skupine NLB v tujini.

Imenovanje sprožilo trenja
Imenovanje Veselinoviča je sprožilo trenja v vladni koaliciji, saj je potekalo brez javnega razpisa. Največja opozicijska stranka SDS je ministru za finance Francu Križaniču in premieru Borutu Pahorju tudi očitala, da sta od nadzornikov NLB zahtevala Veselinovičevo imenovanje, kar pa sta oba zanikala.

	Glede na zaostrene razmere in izjemno zahtevno obdobje, v katerega prihajamo, bo ena od ključnih nalog zagotavljanje financiranja gospodarstva in stabilnosti banke Veselinovič v predstavitvi svojega programa vodenja NLB

Postopek je sprožil pomisleke tudi v Banki Slovenije, kjer so 26.januarja ob izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave NLB ugotovili, da je bil postopek izbire novega predsednika uprave NLB "začet prepozno in izpeljan neustrezno."

A velike pozornosti ni bil delež le Veselinovič. Sprememba v vrhu NLB je pozornost javnosti pritegnila tudi zaradi nagrade v višini milijon evrov, ki naj bi jo v skladu s svojo pogodbo prejel bivši predsednik uprave Marjan Kramar.

Pred njim težka naloga
Draško Veselinovič je sedaj pred zahtevno nalogo. Na novi položaj prihaja z mesta predsednika uprave majhne Deželne banke Slovenije, pred tem je vodil Ljubljansko borzo od njene ustanovitve. Zato bo poslovanje institucije, ki obvladuje 37,5 odstotka slovenskega trga, je v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize dodatno oteženo. Bilančna vsota skupine NLB, ki ima 55 članic na 18 trgih, je konec lanskega septembra znašala 19,89 milijarde evrov, kapitalska ustreznost pa je bila 10,2-odstotna.

Poleg tekočega poslovanja bo ena izmed tem zagotovo tudi lastništvo. Država ima v NLB skupaj s Kadom in Sodom 43,2-odstotni delež. Vlada premiera Pahorja nima zadržkov, da belgijska bančno-zavarovalniška skupino KBC, ki je v lastniško strukturo vstopila jeseni 2002 in obvladuje 30,6-odstotni delež, ne bi povečala svojega lastništva do 49 odstotkov.
Vrstijo pa se tudi ugibanja o morebitnih dodatnih spremembah v upravi.