Dobitnik letošnje Nobelove nagrade za kemijo je Nemec Gerhard Ertl. Prestižno nagrado so mu prinesle njegove raziskave kemičnih procesov na trdnih površinah, ki so bistvenega pomena za kemično industrijo in pomagajo razumeti tako raznovrstne pojave, kot so tanjšanje ozonske plasti, rjavenje železa ter delovanje gorilnih celic in katalizatorjev v avtomobilih, je sporočila švedska kraljeva akademija.

Ertlove raziskave, katerih začetki segajo v 60. leta 20. stoletja, ponujajo natančen opis kemičnih reakcij na površinah in predstavljajo temelj moderne kemije površin, ki lahko pojasni celo tanjšanje ozonske plasti, saj bistveni koraki v reakciji dejansko potekajo na površinah malih kristalov ledu v stratosferi, so zapisali člani žirije v Stockholmu.

Ertla izpostavljajo kot pionirja kemije površin in enega od prvih, ki je pred štirimi desetletji razumel potencial teh novih tehnik. Korak za korakom je ustvarjal metodologijo za kemijo površin, ko je pojasnil, kako lahko ob pomoči različnih eksperimentalnih postopkov oblikuješ celotno sliko kemične reakcije na površini. Dokazal je, da se je mogoče tudi na najzahtevnejših raziskovalnih področjih dokopati do zanesljivih rezultatov, piše žirija.

Lani je nagrado prejel Američan Roger Kornberg za svoje delo pri raziskavah na področju evkariontske transkripcije. Kornbergu je uspelo opisati, kako le-ta deluje. Ta postopek namreč omogoča, da se geni višjih organizmov lahko spremenijo v proteine, ki lahko prevzamejo skoraj vse naloge življenja.

Nobelova nagrada za fiziko Francozu in Nemcu
Letošnja dobitnika prestižne Nobelove nagrade za fiziko sta Francoz Albert Fert in Nemec Peter Grunberg. Znanstvenika sta nagrado prejela za odkritje velike magnetne upornosti (GMR).

Kraljeva akademija bo dobitnika najprestižnejših dveh nagrad – za književnost in mir – razkrila proti koncu tedna; prvo v četrtek v Stockholmu, drugo pa v petek v Oslu, medtem ko bo Nobelov nagrajenec za ekonomijo znan naslednji ponedeljek.